nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
A ono sonce, ono čudovito sonce se je vzdignilo izza morja krasno in zmagoslavno, kakor nebeški ženin je prišlo izza morja in je trosilo pozemlji žareče, rdeče žarke, v dušo je trosilo žareče rdeče rože ... Priklenjeni v to zadehlo sobo so se odeli v njenih spominih tisti kratki meseci z neizmerno lepoto; vsa njena v mučnem sanjarjenju in v uboštvu prezgodaj dozorela duša je hrepenela na jug, nebeškemu soncu naproti, ki se je dvigalo izza brezkončnega morja. Tam je bila sreča, veliko in veselo življenje je bilo tam pod onim soncem ... tam bi vstala ter se izprehajala z lahkimi nogami med tistimi žarečimi, rdečimi rožami, ki je pokrilo z njimi sonce vso zemljo ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani