Na poziv Grma, ki je poznal čebelnjak in gospodarja, se izkobaca skozi nizka zadnja vratca izpod strehe in zravna se pred nami suh, dolg mož prijaznega obraza. Pozdravi nas in pove: »Čebele pasoč sem poslušal, kako je nekdo izmed vas po pravici govoril o malopridnih mestnih otrocih in gospodih ter tudi, kakor se spodobi, okrcnil našega gospo* pest da Grma, ker so mu naši otroci preveč razposajeni in ne piskajo kar na potip liki piščalke njegovih orgel. Zdaj vas pa prosim, da bi kar tukaj povedali, zakaj smo mi Bohinjci tako dobri očetje.