mrzlo (301-400)

je moral vdati. »Kakšno plačilo hočeš?« je	mrzlo	vprašal Majnhalma. »Nobenega!« se je Majnhalm	A
je v mirnem drncu peketal po ozki cesti čez	Mrzlo	polje.Tlačani so orali za ajdovo sev in se odkrivali	A
zakričal. Brž je eden izmed lovcev zabrodil v	mrzlo	vodo in vrgel zdaleč na skalo dokajšen konec	A
sta se vozila v velikem drevaku, bi morala v	mrzlo	vodo in ga riniti proti toku.Malega se jima	A
hkrati, Pegavec in Jelen, sta tiho zdrknila v	mrzlo	vodo.Ris se je povzpel na jez.	A
pa mu je mladec pred nosom skočil s kolišča v	mrzlo	jezero.Preden se je Karp spomnil, da bi kaj	A
Jelenu se je zasmilila. Prijel jo je za	mrzlo	roko in jo krepko potresel: »Nič ne maraj, Jezerna	A
je moral oditi. Ni maral tvegati, da bi vso	mrzlo	noč brodil po zameglenem jezeru.Odtrgal se je	A
brcnil. Potem ga je za noge potegnil ven na	mrzlo	mostišče. Jelen se je vrnil v kočo in povedal	A
Kalino kljub vročini, ki jo je kar žgala v lica,	mrzlo	spreletelo po hrbtu. Ne.Ostrorogemu Jelenu se	A
gnali, da so kar tekmovali med sabo. Za ledeno	mrzlo	vodo, po kateri so dokajkrat morali bresti,	A
drugače izveden kakor pa on sam. Jutro je bilo	mrzlo.	Pod nogami je hreščala slana.	A
strmo odsekani steni. Čeprav je bilo precej	mrzlo,	niso zakurili ognja.Bi dim motil prignano divjad	A
začrnelo ognjišče sredi med kočami je bilo že	mrzlo.	Nad smrdljivim kupom v kotu je zabrenčal roj	A
Danes je zadnji dan junija meseca,« nadaljuje	mrzlo	sta rec, »tretjega julija zvečer pridejo francoske	A
oglasil izza ogla. »Gospa komtesa, kosilo bode	mrzlo!	« vpije ženska vdrugič z neprijetnim glasom in	A
ko mu ne bi bila Pavlina govora prestrigla z	mrzlo	besedo: »To je gotovo, kar pravite, in kdo bi	A
zrak je bil precej hladen, Lovretu se je celo	mrzlo	zdelo, vendar je stopal deseti brat bosonog	A
neznanskem delu tik lesenega križa. Bilo je	mrzlo.	Martinku so se tresla kolena in večkrat je prenehal	A
ljubezni do svoje krvi, svojega sina, ki mu z	mrzlo,	kratko besedo pové, da je njegova mati zavržena	A
graščak. »Ves trd sem od zime; tukaj je tudi malo	mrzlo,	le pojdiva,« pravi stari mož. Prišedši v zgornjo	A
bil tačas že obilo raztrosil se med kmete. »	Mrzlo	je, da bi skoraj človek sam v sé najrajši zlezel	A
pri nas?« vprašala ga je ob neki priliki jako	mrzlo.	In ko ji Lisec pravi, da bode vse njegovo delo	A
dunajski Židje pišejo, zdaj pa se ni zmenil in prav	mrzlo	je dejal: »Nič nisem še bral.« »Pojdi z menoj	A
biti le-oni v plašču več ko navaden človek. »	Mrzlo	je zunaj,« reče rejena krčmarica Trobljevka	A
tovarišu pijače in nekaj za večerjo preskrbela. »	Mrzlo,	« odgovori Rojar na kratko. »Debel sneg bo zapadel	A
konec mize in se je zopet zavil, čeravno ni bilo	mrzlo.	Krčmarica je kmalu sprevidela, da se gospod noče	A
živali in mrčesa bi utegnila v hišo zanesti.	Mrzlo	ni na slami v lopi in, da je ne bo zeblo, dá	A
šla pod noč s škafom prav k izviru po ledeno	mrzlo	vodo, ki teče iz skale, kakor bi jo bil Mojzes	A
zaostalih telet, Meta pa se je prismejala z	mrzlo	vodo v kočo.Ni pa hotela povedati, zakaj je	A
ohladim noge.« Pomočil je nekajkrat noge v ledeno	mrzlo	vodo.Kljuvanje v podplatih je malo odnehalo	A
Šimna in Jaka pri Završnici. Hlastno sta pila	mrzlo	vodo; užejalo ju je žganje.Šimen se je hotel	A
velike zlate snežinke, ki so srebrno udarjale ob	mrzlo	kamenje in listje, katerega je veter z višav	A
vozarjev sprožil pištolo, da je zagrmel strel v	mrzlo,	gluho noč. Pri Žegnanem studencu, tam, kjer	A
Razmišljala je o tem, kar se je bilo dogodilo tisto	mrzlo	noč, ko jo je napadlo, in je povedala možu:	A
kapo pomaknil tik do oči, dasiravno ni bilo	mrzlo	in nikogar blizu pota, ki bi se mu bilo bati	A
Tam dene svečo na mizo, molčé postavi tja	mrzlo	večerjo z vrha peči in sede v kot na klop.Kaj	A
opombi jezno ukazala, naj molčé. Bilo je precèj	mrzlo	megleno jutro, ko je Franica z dvema deklama	A
vodo. V vodi so se bojevali možje in konji z	mrzlo	smrtjo v valovih; toda malokdo je splaval ven	A
Slišiva, da so prišli Rusi v vas. Strašno je bilo	mrzlo	v hlevu.Tresla sva se na smrt.	A
France čez vežni prag na plano. Zunaj je bilo	mrzlo,	sneg je pokrival z ledeno skorjo vse, kar ni	A
nočno praznoto, ko je France, zavit v svojo	mrzlo	obleko, koračil skozi vas. II Ko je France prišel	A
obrazi so kazali, da so prečuli že nekatero	mrzlo	noč pod milo luno. Puške postavijo v kot.	A
je naposled pomoči iskati ubogemu človeku. »	Mrzlo	je, morda bode prišel kdo kmalu iz krčme tod	A
kaj hočeš rajši, mojo vročo ljubezen ali moje	mrzlo	sovraštvo?« »Ne maram nobenega,« odgovori deklica	A
šepeta stari in, dasiravno je zunaj slišal	mrzlo	burjo žvižgati, vendar ni bilo videti nevolje	A
»Da, da, vse je v redu!« »	Mrzlo	bo, mrzlo, prekleto mrzlo!« »Oh, saj imate kožuh	A
»Da, da, vse je v redu!« »Mrzlo bo,	mrzlo,	prekleto mrzlo!« »Oh, saj imate kožuh!« tolaži	A
vse je v redu!« »Mrzlo bo, mrzlo, prekleto	mrzlo!	« »Oh, saj imate kožuh!« tolaži postiljon.	A
gospod notar tu predava in pripoveduje, kako bo	mrzlo	na naši zemlji, kadar se ‒ hvala Bogu, da stoprav	A
»Jaz ‒ nič!	Mrzlo	je!« Vtem je zapiral koncipient vežna vrata	A
k Boleški, »čudim se, da ga tako dolgo ni; a	mrzlo	je in sneg, ta sneg ‒.« »Baron Jablonski?« ponavljal	A
belo roko. Podala sta si ‒ ona njemu svojo	mrzlo,	skoro ledeno, on njej svojo vročo roko.A stisnila	A
je povesil. »Tudi jaz ne,« deje potem ona	mrzlo.	»Tudi vi ne,« ponavljal je mehanično za njo	A
ni spomnil tega. Zato ga je zdaj kar nekako	mrzlo	spreletelo, ko je začul poleg sebe njen veseli	A
najboljše sredstvo blazne umiriti, polivati jih z	mrzlo	vodo. »Oče so zblazneli,« kričal je v kuhinjo	A
potem se vzpenjati kvišku, da je dohtarju kar	mrzlo	lezlo po hrbtu. »Le lepo, le lepo,« velel je	A
spominu, da smo zdajci, ko smo pojedli krompir in	mrzlo	pečenko ter pili tisti cviček, ki je bil zaradi	A
že itak na glavi ‒ in ušel iz sobe venkaj v	mrzlo	zimsko noč, v sneg in burjo, ki je ostro piskala	A
za žilo. »Skoro bi ga bil preveč,« dejal je	mrzlo;	»nisem premislil, da je bič okovan; pa to malo	A
je opozarjalo nanjo. Šla sta tako čudno, tako	mrzlo	drug poleg drugega in, akoravno jo je vodil	A
»Tako! Sedaj smo menda pobotani!« reče	mrzlo	mlada žena ter, podavši z nasmehom svojo roko	A
potovanje domov. Pismo je bilo pisano suho,	mrzlo,	brez vsake druge opazke, tako da je ženo zadelo	A
več.« Grofica je hotela odgovoriti; a on je	mrzlo	pozdravljajoč dvignil svoj klobuk in stopil	A
Jaz vem, da moram molčati,« reče ona kratko in	mrzlo	ter odide počasi proti gradu. Medtem je bil	A
ležal bo nad Rimom težák, debel ledenik, ki z	mrzlo	odejo zaduši vso kulturo evropsko.Trda ledena	A
in bil vržen od obile mize in tople peči na	mrzlo,	trdo cesto.Dedovine za gospodom ni bilo; kuharica	A
odlikovan. In ta množica nikoli ne vpraša, kako	mrzlo	ali toplo srce ti bije v odlikovanih prsih in	A
krilom otresel vejo. Začutil je na rokah verigo,	mrzlo	in težko, ki se mu je ovijala ob členkih.Pretegnil	A
se je jokala, ali on tega ni smel vedeti. Z	mrzlo	vodo si je bila izmila oči in oplaknila vroča	A
Ženske so jo bile obstopile ter okrepčale jo z	mrzlo	vodo, da se je zopet zavedela.Deklica je bila	A
tem trenutju, sam ni vedel zakaj; tako okorno,	mrzlo,	brezčutno se mu je zdelo to ime, katerega je	A
premagovala je zopet druga stran srca. Nekako	mrzlo	ji odgovori: »Že zopet tako govoriš	A
zakliče ga Rosana, pade na kolena, prime mu	mrzlo	roko ter jo strastno poljublja. Pri	A
lep mrlič! A ne smete mi ga vzeti in odnesti v	mrzlo	zemljo.Malo še počakajte, skoraj umrjem tudi	A
Vse zastonj!	Mrzlo,	mrtvo so me s stene gledale znane podobe, nekdaj	A
gorjanske zeli in korenine, žejo si pa gasil z	mrzlo	studenčino, izvirajočo izpod pečevja.O tej hrani	A
zaporedoma k vsem stanovom. Ljudje so jih sprejemali	mrzlo	in zaničljivo; samo pop, rezar in konjederec	A
mile, ali pevke jih pojo pri nas tako prosto in	mrzlo,	da se precej vidi, kako malo je v njih tiste	A
zakaj se je ogibljem. Ona ji je odgovorila	mrzlo:	‚Ne vem, morda zato, ker neče, da bi ga razvpili	A
brambo, če sta se sešla, je govorila z njim	mrzlo,	kakor da ga komaj pozna, najraje pa se ga je	A
slabosti dvorniške. Srce mu je ostalo vedno	mrzlo,	mrzlo se je vedel i proti znancem in neznancem	A
slabosti dvorniške. Srce mu je ostalo vedno mrzlo,	mrzlo	se je vedel i proti znancem in neznancem.Častilcev	A
prigodba. Kačje truplo je, kajne, hladno, skoraj	mrzlo,	ali pa veste zakaj?V sv. evangeliju se bere	A
skoraj sežgal; prav po sredi bilo je mirno, niti	mrzlo	niti vroče.Marko gre po sredi vrat in stopi	A
je kar sklonila glavico, pa je pričela srkati	mrzlo	vodo.A tudi Kekec in Jerica sta sedla poleg	A
svetili vrhovi snežnikov v škrlatni zarji. Bilo je	mrzlo,	da je Jerico kar streslo.Šla je preko rosne	A
zajtrk skodelico gorkega mleka. A tu moram piti	mrzlo	vodo, pa še brez kruha. Ovbe!«	A
se je celo in sedla, ko je pila iz klobučka	mrzlo	vodo. Kekec je sedel kraj nje in jo božal po	A
Odvedla jo je v drugo sobo, kjer jo je umila z	mrzlo	vodo.Lepo jo je počesala in jo oblekla v belo	A
premišljal in tudi iskal ni dolgo. Kar stopil je v	mrzlo	vodo in jo je bredel do kolen.Razpenjeni potok	A
napotil k bližnjemu studencu in se je umil z	mrzlo	vodo.Tako mu je hipoma prešel zaspanec in Kekec	A
in obvezal s kosom lastne srajce. Močil ji je	mrzlo	čelo z vodo in Marijandelj se je naposled zavedla	A
Vsega tega se je domislil Gab na samotni rebri.	Mrzlo	ga je spreletelo po životu, in po hrbtu so mu	A
Polegli smo v sneg okrog vasi.	Mrzlo	je bilo in gosta megla je ležala v kotlini.	A
zadovoljni!« Zamedlo je precej snega in tudi	mrzlo	je bilo.Več kot petdeset partizanov je šlo v	A
Čakali smo Italijane.	Mrzlo	je bilo.Zvezde so sijale na nebu kot upanje	A
je odšel na posvet v štab brigade. Bilo je	mrzlo.	Na nebu je bilo nešteto zvezd, ki so se bleščale	A
kličejo, moje pravo ime je pa Pepca.« Bilo je	mrzlo.	Skozi drevje se je začelo svetlikati.	A
v brigadi! Brigada je poldrugo uro brodila	mrzlo	in od poletnega deževja naraslo Krko. Naš bataljon	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani