Na saneh zadaj sta se peljala Vencelj in Marko, spredaj jih je vodil Miha sam, pred njima pa sta na nevpreženih konjih jahala oba vozarja in pred njima so tekli psi. Če je dvignil le en sam pes gobec in posmrčkal proti gošči, je že kdo izmed vozarjev sprožil pištolo, da je zagrmel strel v mrzlo, gluho noč. Pri Žegnanem studencu, tam, kjer je Marko semgrede preskočil ravsajoči se klobčič, so psi na okrvavljenem snegu zatulili in zalajali, kakor bi bili pobesneli, in konji so pričeli ritati in so stopili čez vrvi.