mrzlo (101-200)

sta se ujela z očmi in so njo posilile solze.	Mrzlo	pomladno jutro je bilo in stežka je predirala	A
odklanjala hvalo in usluge in odzdravljala tako	mrzlo,	da se je moralo prehladiti vsako gorko čustvo	A
tistega tragičnega konflikta, tistega navzkrižja z	mrzlo	realnostjo, ki ne prizanese nobenemu idealnemu	A
« je dejal Gričar. »Mimo pelje strma pot v	Mrzlo	grapo.« »Najbolj zapuščen in pust kraj.«	A
groznimi nadami, ki se niso dale več odgnati. Nad	Mrzlo	grapo se razprostira proti jugu visoka planota	A
pretrga nanagloma v grozen prepad, ki zija nad	Mrzlo	grapo.Na tem bregu trepeta samo tu in tam kakšna	A
pod težkimi perutmi, ki so plavale počasi čez	Mrzlo	grapo. Ivan se je umiril.	A
in nevaren je breg? Ali se hočeta zvaliti v	Mrzlo	grapo, neumna škrica?« »Tiho bodi Urša!« je	A
izpodriva domačine in jih goni iz gorke domovine v	mrzlo	tujino; in nihče se mu ne ustavlja, ker ne vidi	A
nikoli ne konča, Zefa,« je dejal mož in rezal	mrzlo	pečenko.»Pohvali ti, Zefa, doma kuharico v mojem	A
in mreže in na glavi jerbase. Jutro je bilo	mrzlo.	Slana je ležala po travnikih, ker je bil pregnal	A
tujcih, in gledale . / . / stran 142 . / čez	Mrzlo	grapo, po strmem, nevarnem bregu, obrastlem	A
ko je peljal Furlana na Hrib, da bi zdrčal v	Mrzlo	grapo; nekoliko drugače nego drči zdaj njegova	A
v Žvarovlje, in kdor pride tja, obišče tudi	Mrzlo	grapo. Tja pa se pride samo mimo Petanove koče	A
treh kraljih hodil raka lovit? In pa v tako	mrzlo	vodo, ali pa še celo pod led.Mogli bi si ga	A
sklonil glavo med rame, ko da bi ga kdo polil z	mrzlo	vodo. ‒Kdo je kričal? ‒ se je zganil kaplar	A
on moral zadeti na ramo puško in se podati v	mrzlo	zimsko noč na stražo.V gozdu je praznoval božično	A
Bumbaš je bil že tako penast, da bi ga lahko z	mrzlo	vodo polival, pa ne bi zaleglo.Kakor pes je	A
videla, da bo, sem se dotaknil z nosom njenih	mrzlo	prepotenih lic.Mora se.	A
Helenino telo, a bilo je nemo, vso dolgo dobo	mrzlo	in drveno, dokler ga njegova božanska zaveznica	A
so ga spečega in hladnega, da jih je s svojo	mrzlo	sapo prešinil od nog do glave, kakor prešine	A
preden boš stopil iz banje, si boš spustil	mrzlo	prho po hrbtu, navada, ki ti je ostala iz dijaških	A
vstaje. Turki so ga vklenili in vrgli v neko	mrzlo	ječo, kjer so ga pustili tri dni ležati.Zvračali	A
beli lasje kažejo na bridko smrt kakor sneg na	mrzlo	zimo.Kaj bi jaz v kolu?« je rekel handžija in	A
Samojlo jim je v zeleni lopi za hišo pripravil	mrzlo	južino.Še preden so sedli za mizo, sta namignila	A
Ali si videl? Kakor bi jo bil polil z	mrzlo	vodo; ker precej je reč izpremenila, kar minila	A
voglov in pometal s snegom. Vse je bilo zavito v	mrzlo	sneženo meglo, le v zatišjih in kjer se je trgal	A
bile zaklenjene, zaman se je obešal na veliko	mrzlo	kljuko. Na glas je zaihtel, pa ga je koj bilo	A
in se vračal. Zopet se je z rokama obesil na	mrzlo	kljuko ‒ zaman! ‒ in zopet so se mu udrle tihe	A
durih linica in ga je nevidna roka polila z	mrzlo	vodo.Opešale so mu moči, padel je na leseni	A
zelena zavist, pa nič nočem. Vso zimo sem srebal	mrzlo	čobodro in sedaj ob tej vročini in ob taki zadregi	A
sem si ga za igračo kuril iz suhih vejic. Kar	mrzlo	čedro sem si vtaknil v usta.Pa z mrzlo nisem	A
Kar mrzlo čedro sem si vtaknil v usta. Pa z	mrzlo	nisem strpel.Iz ognja sem si izbrskal žerjavico	A
vsega, samo konček. Golazen začuti mokro in	mrzlo	vodo, pa beži pred njo.Lisica se ritenski pomika	A
Lahko se pogrejete ob ognju. Je	mrzlo,	da bi se mi skoro zanohtalo!« »Pa vendar!	A
Oče je napravljal drva.	Mrzlo	je bilo.Na sedelce v strmi košenini sem nanosil	A
Takoj se je začel slačiti in je povedal ženi	mrzlo	in odurno: »Šla je.« Golobovka, ki tudi ni spala	A
varili vojaki ječmenovo juho. Zato so jedli	mrzlo,	nekateri suhe ribe, drugi prekajeno meso, in	A
postelje z zlatom, lahko se ogrne s svilo. Kako	mrzlo	je zlato, kako hladna je svila!Pogrešil je na	A
ga razumel. Da bi bilo v trgovčevih očeh teh	mrzlo	suhih sklepov, da mu ni sevala z lica razboritost	A
pafroditovem vrtu pod oljkami. Ali roka je trčila ob	mrzlo	nožnico, Irena je izginila, krog njega so hropeli	A
To je Iztok, to je Orion, katerega ječarica ...	Mrzlo	jo je spreletelo, ko se je domislila Azbada	A
kaj še! Saj je že itak naše življenje tako	mrzlo	- brr -.« Nato je vzela iz omare steklenico	A
prsi se je utrgal vzdih, glavo je naslonila na	mrzlo	steklo in po licih so pritekle solze, tihe,	A
iz pritrjevanja. Potem je na glavo skočila v	mrzlo	vodo. "Veš, nismo preveč zadovoljne s teboj	A
ko postane tako neznosno vroče, da človeka	mrzlo	spreleti. Zaslutila je, da bi lahko začela grozno	A
slabost, da se je z obema rokama naslonila na	mrzlo	železo in spustila glavo nanj. Kaj je	A
verjeti, da to res govori ona, kako je rekla	mrzlo,	zlobno: »A, tako, Olga?	A
sta z nehotno grozo občutila na licih ledeno	mrzlo	pršavico, znamenje, da sta vodi dokaj blizu	A
naprav, občudovala trgovčevo podjetnost in ledeno	mrzlo	vodo, vendar ni znala ugotoviti ničesar stvarnega	A
BRAT FRANCELJ Megleno in	mrzlo	zimsko jutro je dremalo zunaj, gledalo čemerno	A
Šimen in se je pokrižal. Stopil je iz krčme v	mrzlo	noč; nebo se je bilo zjasnilo popolnoma in zvezde	A
suknjo, delil je črne. Soseda je spreletelo	mrzlo	in čudno. ”Odkod ta črni piruh?“	A
še gola debla s preperelimi, črnimi vejami ...	Mrzlo	je moje čelo; zdi se mi, da je ovito s hladnim	A
njegove najskrivnejše gube, da smo ga secirali z	mrzlo	krvjó ter polagali na sonce vse njegove dele	A
in velik, rdeč dežnik. V dvorani je tiho in	mrzlo.	Zrak je gost, kakor sir in diši po limonah.	A
na široko dvorišče. Zaletel sem se v visoko,	mrzlo	stvar in pomočil roki do komolcev v vodo.	A
zasluti smrt in grob. Ob najlepšem jutru dihne	mrzlo	na dušo, da telebnejo vse misli na tla kakor	A
je obesil, ni mrtev. Njegovo ubogo, drobno,	mrzlo	truplo so sneli z zida, so ga položili v rakev	A
in polje in cesta, vse se je spojilo v sivo	mrzlo	meglo; samo časih se je dvignilo iz nje nekaj	A
zatrepetale. Pogladil sem jo po čelu; bilo je	mrzlo,	kakor led, a doli v obrvih sem začutil potne	A
in legel na srca; -- moje srce pa je ostalo	mrzlo	in prazno. Na vseh obrazih sreča, v vseh	A
vzglavju, ko je bila mrzla in tiha, vsa bela. Tako	mrzlo	in tiho je bilo v njegovem srcu, tako prazno	A
ni bil prestopil; beli zidovi so gledali nanj	mrzlo	in ošabno, da je osramočen povesil oči.Vse se	A
je ovil nogé; nogé so se ogrele, srce je bilo	mrzlo	in pusto kakor prej. Voznik se je zasmejal	A
na ustnicah, srce pa se je upiralo, je ostalo	mrzlo	in zakrknjeno.Šel je od spovednice potrt in	A
si se klatil, potuhnjenec?“ Premerila ga je	mrzlo	in sovražno od glave do nog, prerezala ga kakor	A
se je bila stekla na oknu, ali steklo je bilo	mrzlo,	da je vztrepetala; vedela je, da je zunaj grdo	A
odgovorila Lojzka tako mirno in pogledala očetu tako	mrzlo	v obraz, da ni vprašal dalje in se je kmalu	A
dveh vlažnih sobah, kjer je bilo vse temno,	mrzlo,	neprijazno.Komaj na večer je posijalo malo sonce	A
plaho očetov glas. Prišli so trdi koraki, tako	mrzlo	je zazvenel pozdrav, kakor brušena svetla klina	A
streslo jo je, kadar je začutila njegovo gladko in	mrzlo	roko. Šinila je nekoč s prsti preko njegovega	A
lažnivega iblajtarja, zato so me koj pahnili v	mrzlo	kajbo, za kosilo pa so mi dali resastega kruha	A
obedve roki, tretji pa mu je pljuskal iz golide	mrzlo	vodo na tilnik, da je curéla preko sključenega	A
so mi ga pljuskali golidoma na tilnik, kakor	mrzlo	vodo cmeravcu?Strahota je: človek nesrečnež	A
kakor poprej, ali vendar je bilo vse tako tuje,	mrzlo	in neprijazno; vsaka podoba na zidu je bila	A
Dan po novem letu sem se napravljal v mesto.	Mrzlo	jutro je bilo; sever je pihal; na snegu, ki	A
Ne ve mu nihče niti imena! Legel je v	mrzlo	postelj in ko so odzvonili zvonovi in ko se	A
podobo, kakor je svetla in temna, vidi samo njeno	mrzlo	senco.Otroka vidiš, kadar joka; če se smeje	A
zarja pad hribom. Omočil si je obraz in oči z	mrzlo	vodo; nato je stopil v izbo, kjer je spala mati	A
veselja onesvestil in so ga morali škropiti z	mrzlo	vodó.Tudi Mileno so morali škropiti, kajti tudi	A
velikimi koraki in se ni več ozrl. Hanci je bilo	mrzlo	in težko v prsih, tudi glava ji je bila težka	A
očí, ki se bližajo ponoči, kadar je vse tiho.	Mrzlo	mu je curljalo po telesu, kot da bi mu zlivali	A
rdečih barak, se je vadilo tisoč vojakov in več.	Mrzlo	jutro je bilo; suha megla je rezala v kožo,	A
zimsko noč, ki je bila legla na mesto, na vso	mrzlo	mrtvo zemljo.Veliki beli kosmi so padali neprestano	A
ihtela; tiho je odprla duri, tiho je šla skozi	mrzlo,	temno vežo, vrata so zaškripala in Marta je	A
so zaškripala in Marta je stopila na cesto.	Mrzlo,	megleno septembrsko jutro se je dramilo zaspano	A
obraz se je pritisnil k mojemu. Spreletelo me je	mrzlo	po vsem telesu; njeno lice je bilo hladno in	A
polna: -- ljubezen človeka, zaljubljenega v	mrzlo	mramorno soho, kakor je bil zaljubljen Henrik	A
ustnice zasinele, v njegovih sivih očeh pa je bilo	mrzlo	sovraštvo.Zdelo se mu je; da gledajo umetniki	A
sedaj zanemarjena in zapuščena. Znotraj je	mrzlo	in vlažno in skoro ves vhod je zarasel bršljan	A
jo je krog vratu ter pritisnil: njeno belo,	mrzlo	čelo k svojemu, ki je bilo potno in razpaljeno	A
velikih, svetlih sobah, in boš mislil na to	mrzlo	izbo.Vodil boš svojo ženo, nakičeno, bogato	A
Jokec je vzel goldinar in ga je stisnil Tinki v	mrzlo	roko. ”Ná, Tinka, saj te imam rad!“	A
tramovi so se pogrezali in trohneli. In postalo je	mrzlo	in tiho.Vsi so pobegnili, kakor bi se bali,	A
kako prijetno spreleti človeka po hrbtu, pol	mrzlo,	pol toplo, če se ozirajo nanj velike, plahega	A
sem stal pred njim, me je premeril mirno in	mrzlo	izpod naočnikov ter je izpregovoril s tistim	A
temveč je svetla desetica. Popotnik, ki gazi	mrzlo	žlomarico po cesarski cesti, sanja o prijaznem	A
počasi in zlovoljen. Sveže perilo se mi je zdelo	mrzlo	in trdo, novo oblačilo preohlapno, težko in	A
iz temnih oblakov. Samo treba je, da je čelo	mrzlo	in belo in da nosijo trepalnice breme temnih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani