Ko se je vrnil nadlajtnant, tipal je Berg na tleh ležečega slikarja za žilo. »Skoro bi ga bil preveč,« dejal je mrzlo; »nisem premislil, da je bič okovan; pa to malo puščanje mu ne bo škodilo. Položiva ga tu dol v travo, rosa ga bo spet prebudila in potem bo lahko premišljeval, kaj se pravi hoditi na takov rendez-vous.