mesto (101-200)

žalost! Kamor v hladno gozdno senco rad zahajam,	Mesto	mirno ti je znano, tiha žalost! Ti si mi na	A
stran 49 . / Ljubljana Pozdravi bog te, belo	mesto!	Nad tabo sivi, stari grad; Iz daljne sem dežele	A
Svetlika v dalji bela se Ljubljana, ponosno	mesto,	vseh vasi kraljica okrog objema jo ravan prostrana	A
III. V	mesto	grem ponavadi vedno zjutraj na občino, pa v	A
kot poklon z napisom: tu sta, kjer je njuno	mesto	pobronjena objemata se zvesto. XIII.	A
se ga ne spominjam; Eisenerz - industrijsko	mesto	v Avstriji, kjer še vedno živi moja sestrična	A
.. stran 33 . \/ Bežim Bežim v megleno	mesto	rešitev je v puščobi, rešitev je v hladni, sivi	A
smehljaj, mi gremo v deželo krvavih zvezd. Malo	mesto.	Somrak. Tramway. Izmučeni Izmučeni padamo v	A
. / stran 70 . / Pesem ponižanih (Staro	mesto)	Med ostrim dišanjem raznih omak, med kričanjem	A
krajcarček ′mam, da ga furmanu dam, da me v	mesto	pelja, kjer je ljub′ca moja. Še, še en krajcarček	A
zadost′ blaga, in tud′ hišo v štuka dva.« [ Novo	mesto	] An glažk al′ pa dva An glažk al′ pa dva, to	A
Sonji Votolen lahko brez dvoma pripišemo posebno	mesto	v slovenskem literarnem prostoru. Čeprav sodi	A
tebe nežno prebodena postavil si me na moje	mesto,	utrujeni boj je končan in vredna je truda v	A
drugačni svetovi). Daljne so te pesmi ‒ kot	mesto	na obzorju ali za obzorjem ‒ a silno močne:	A
vozove za prevažanje hlodov in oglja iz gozda v	mesto,	kupil vole in najel hlapce, sam pa je s konjičkom	A
kako sijajno je prenesel »suho« omamo. Vse	mesto	je zvedelo o tem nenavadnem junaštvu in hotelo	A
glavi, sem samo čakal, da dregnete na pravo	mesto.	Ves čas mi je grmelo, po vsej glavi se mi je	A
že ne in moja kljuna tudi ne! Jaz sem hotel v	mesto	pojutrišnjem po svojih opravkih; iz dobrote	A
pojdite lepo počivat, jutri vas že kdo potegne v	mesto.	« Lotevala se me je razdraženost.	A
da dobim kako priložnost za vožnjo nazaj v	mesto.	Lepo je bilo tisto jutro, a preveč sem bil potrt	A
Gorici proti koncu pomladi l. 1918., ko se je	mesto	začelo dvigati iz ruševin.On je prihajal časih	A
perutnic. Ampak zunaj: če pride v trg, če pride v	mesto,	zlasti pa v toplicah. Samo parkrat na leto se	A
prišel že domov počivat? Kupčija vam je nesla in	mesto	je nazadnje vendar mesto.« »Pet križev	A
Kupčija vam je nesla in mesto je nazadnje vendar	mesto.	« »Pet križev imam že skoraj na hrbtišču	A
ki jih ljudje sklepečejo? - Zakaj sem pustil	mesto?	Sam sem, brez družine, brez otrok.	A
mlado dekle, izgubljeno od nekod v to šumno	mesto,	drobceno in sladko kot igrača.Puščoba je med	A
Vse sem slišal... Menda v staro	mesto...	po vlačugarsko...« Rebcu se posreči, da	A
Zakaj se jočeš?« »V staro	mesto?	« Drozeg ga pogleda... deček se ne šali	A
rad izrinil iz partije, da bi sédel na njegovo	mesto.	Dolgi in sloki Stopar stiska noge pod stolom	A
... Če so gospodje zadovoljni, pa jaz uskočim	mesto	njega... za teh par iger, ki jih še lahko napravimo	A
edelstvo in živinoreja. . / . / stran 10 . / Prvo	mesto	med gradbenimi materiali je prevzel les, ki	A
gotovo ne, dasi ima panter kot simbol posebno	mesto	v zgodnjekrščanskih mitih (Fiziolog). Ker so	A
Kamni oz. panterjev lik je našel svoje novo	mesto	v zgodnjem krščanstvu Karantanije. Njegova simbolika	A
nacionalnega ozemlja, tudi največje slovensko	mesto	Trst, četudi je bila na bojišču katastrofalno	A
centralne dunajske vlade odredbo, naj zapusti	mesto	in preda celokupno upravo legalno konstituirani	A
pot. ‒ Okoli 9. ure so pripluli na določeno	mesto,	kjer so jih sprejeli italijanski aeroplani	A
majhno število zanesljivih slovenskih vojakov. »	Mesto	je obsojeno na glad in končni propad, ako ne	A
Odbor visokih funkcionarjev bi lahko bil prvo	mesto	za evidentiranje informacij o dejavnosti opazovalne	A
njim človek izrazi globoko navezanost na neko	mesto.	In naj bo potem takšen vzklik preveden v kateri	A
morebiti je tudi zato takó strog, ker tržaško	mesto	ni več pod oblastjo njegovega cesarja. Kdo	A
je Mici vrnila s pošte, je šla mlada gospa v	mesto	in Mici je pritekla ponje, otroke, ker jo je	A
sebe; potem je šel v klop in sédel na svoje	mesto.	In razred je bil spet glasen.	A
prazna, prvi openski tramvaj se še ni spustil v	mesto.	Sivi katran v neprebujenem ozračju, gmajnice	A
v prvih popoldanskih urah začeli odhajati v	mesto.	Sram ga bo, ker se bo oče jezil, on pa se bo	A
pričelo tedaj, ko so jo začeli voziti s kamioni v	mesto.	Saj so v šoli vse enako poslušale učiteljico	A
Dopolavoro in Fani, ki zdaj ni več odhajala v	mesto	z mladino na parade, je zakraljevala v dvorani	A
misliti na slovo od mame, na vlak, na prihod v	mesto.	Krotila se je, da ne bi vzrojila, dušila v sebi	A
Oditi kam? Krasa ni bilo več,	mesto	je bilo nekje ob nji motna podoba ulic in tramvajskih	A
sta bila, a Srečko, ko da nikdar ne pozabi na	mesto;	vse je dognano in zrelo v njem. »Orel, praviš	A
način znane osebe. Mati, oče, Srečko, sošolci in	mesto	v zalivu, ki se izmika z vsem, s čimer je bilo	A
ki se izmika z vsem, s čimer je bilo znano	mesto	v zalivu, in se hkrati vsiljuje z vsem, v čemer	A
z vsem, v čemer hoče biti še nesluteno rodno	mesto	v zalivu. Če si dvajset let Emilio, kako postati	A
doma in odhajajo. Njegov nono pa je odšel v	mesto	že prej, še v prejšnjem stoletju. Ležal je in	A
Mimici je ni. Potem se spet kobaca na svoje	mesto.	Koliko let ima?	A
prerinil do mene. Hotel je, naj mu odstopim svoje	mesto,	ko pa je videl, da ne bo nič, se je uprl, a	A
a marsikdo bi bil pripravljen prevzeti moje	mesto	in bi bil prav tako lahko naklonjen onemoglim	A
bi me mazilili.« In najbrž si ob tem poboža	mesto,	kjer so žarki takó nežni, in najbrž hoče potem	A
si jo zbudila v meni, me je peljala v staro	mesto.	Je bila to ljubezen?«	A
ko da je ravnokar prišla iz svoje vasice v	mesto	Videm. »Ti moraš od tod,« je rekel in bil dober	A
zadeva, a poglaviten je zmeraj le nagib srca, ne	mesto	v policijski kartoteki.Da bi jo le našel, ko	A
katerem se kakor v mogočnem kotlu pari uklenjeno	mesto.	In iz kotla se vzdiguje sopara proti nebu, ki	A
ima svojo modrost; odkar je prišla služit v	mesto,	jo ima.A to je modrost obrambe, modrost žene	A
Njegova sestra in njegov brat sta spoznavala	mesto	počasi, previdno, on pa: kakor da se še zmeraj	A
A so, ki so takoj razsodni in preudarni in	mesto	jih ne ukane.In takó premagajo Cirila v sebi	A
Zresnila se je. »Dekleta in fante, ki pridejo v	mesto,	je treba poučiti,« pravi.»To je takó, ker nimajo	A
»Poučiti je treba mlade ljudi, ki pridejo v	mesto,	da se varujejo slabih prijateljev in da se obvarujejo	A
ljudi. Ves beli prostor za zaprtimi vrati, ko	mesto	spi, ob Oberdankovem trgu, kjer stojijo popoldne	A
tržaškem Piccolu, da je Ljubljana zelo zanimivo	mesto,	ker je, sorazmerno seveda, druga za Amsterdamom	A
ki ga v nevarnosti vržeš čez krov. »Prekleto	mesto,	« je šepnil jetnik. Obrnil se je in položil noge	A
»Saj. Prekleto	mesto,	« je vzkliknil.»Ker živi samo od vreč, od žerjavov	A
kaplan, ki je kdo ve zakaj prišel iz Rima v naše	mesto.	Zlato obrobljene naočnike ima in meden glas	A
vozov; zdolž celega obrežja so že in odrezala so	mesto	od morja.Ha, Symphonie triestine! Tržaška	A
prihuljenega vodeničnega polipa, ki se zgrinja nad	mesto	in morje.V pristanu hripavo trobi ujet parnik	A
prsti v njenih laseh, ona pa deklè, ki se vozi v	mesto	na plesne vaje, ker bo postala plesalka.Njeno	A
sovražni članki v časnikih. In to drago tržaško	mesto,	se mi je zdelo, ni več okrogla past, v katero	A
je hudobno meglo, ki se je hotela splaziti na	mesto	svobodne mesečine. Ni vedel, kdaj jo je bil	A
je bilo oblačno in cesta, po kateri sem šel v	mesto,	je bila blatna.Deklice so se že vračale iz šole	A
prišel prvič v Ljubljano in se je sam napotil v	mesto,	mu je Tinca rekla, naj pazi, da se ne bo izgubil	A
otrok, so ga v cerkvi učili, da je Rim sveto	mesto	in da je tam papež, Kristusov namestnik.	A
smešno in neumno. Vojaki so izstopali, odhajali v	mesto	in se vračali pozno v noč.S sabo so privlekli	A
najdaljšim svojim konceptom - s povestjo ‘Gornje	mesto’	Gornje mesto!	A
‘Gornje mesto’ Gornje	mesto!	Povest iz zagrebškega življenja, jo nazivlja	A
življenja, jo nazivlja pisatelj sam. Gornje	mesto	pa za me ni ne novela, ne povest, ne roman,	A
bolečine v bolečino po luči, po novih dneh. Gornje	mesto	je slika zagrebškega mesta, slika vzeta na način	A
Rešiti, toda kako. »Sto se jih pripelje v to	mesto	vsak dan, da si poiščejo sreče, a tonejo v črne	A
cesti nikakor ne smejo ostati, ker spravljajo	mesto	in državo v slabo luč. - Toda kam z	A
globoko priklanjal. Po kosilu je odhajala v	mesto.	Udeleževala se je skoraj vseh parad in se ob	A
drugi zdravi in delavni možje se napotijo v	mesto,	stikat za priložnostnim delom, mrki in molčeči	A
pomirijo in začno z združenimi močmi graditi	mesto.	Mirno vlačijo „ceste" čez dvorišče, postavljajo	A
„Giovinezzo" in „Il tram di Opcina". Ko je	mesto	dograjeno, se vselej pojavijo težkoče in nesoglasja	A
prah. Ko je obračun končan in novo zgrajeno	mesto	dovolj blagoslovljeno s krvjo in zalito s solzami	A
ne prav poredkoma - gredo na skupen izlet v	mesto.	Kolovratijo po najprometnejših ulicah, strmijo	A
odejo. Ko je premagal svojo žalost, je šel v	mesto.	Domov se je vrnil pozno v noč, natepel ženo in	A
našminkale, poljubile očeta in se odpravile v	mesto,	da zaslužijo nekaj „denarčkov za ateka".	A
Nocoj ima nekaj denarja; odkurila jo bosta v	mesto,	da malo poživita. V hiši je vrišč.	A
prijateljica pokritih glav. Zavijem v staro	mesto,	razcapani, umazani ljudje. Iz motnih oči vpije	A
hišo. Če boš posebno lep, te lahko odpeljejo v	mesto	in te tam vzidajo v zid velike palače na obrežju	A
Morje.	Mesto.	Sama.	A
sem služil na Dunaju in tako veš, da vem, kaj	mesto	človeku vzame. Ljudje se po mestih boje teme	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani