luka (101-200)

bodo razšli in vsak bo šel po svoji dolini. Ti	Luka	ob Soči navzgor!« »Navzdol!« se je odločn	A
Soči navzgor!« »Navzdol!« se je odločno uprl	Luka.	»Navzdol pa božorno‐boserna!«	A
krik, ki zveni v mrtvem brezveterju; bil sem	Luka	in Rusepatacis, Enaka Palica in Tantadruj.Ni	A
Štefuc v Putkovega Luko, grbastega harmonikarja.	Luka	je nategnil meh, kočija je drvela in Štefucu	A
rekla Luki, naj jo požgečka na pravem mestu.	Luka	jo je res požgečkal, in sicer tako temeljito	A
prigovarjanju vendarle ujela. Spet so lepo posedli,	Luka	je nategnil meh in Štefuc se je z vsem dostojanstvom	A
je pognal demone v svinje in svinje v vodo.	Luka	13,32 in vsi drugi evangeliji, da ne naštevam	A
Premec; »seveda, če bi bil tvoj pokojni brat	Luka	eno leto prej umrl, potem bi tebe ne bili jemali	A
z Mihom kuhal tu gori.« »Da, da, ko bi bil	Luka	prej umrl!« vzdihne polglasno Juri. »Ee, kaj	A
denar, ki si ga bom naredil? In da se bo sosed	Luka	še z vami pravdal za njivo, ko boste imeli sina	A
desno od Danice. Med devojkama igra njen ženin	Luka	Brnjavčić, sin imovitega in svobodnega kmeta	A
radovednost, zato je pohitel: »Glej, gospodine Franjo,	Luka	Brnjavčić je ugrabil Luco in jo odvedel na svoj	A
Drljačka?« je hitro vprašal, mešaje kavo. »Eto,	Luka	je ugrabil Luco in jo privedel boso in gologlavo	A
Boso in gologlavo te bom odvedel s seboj kakor	Luka	Brnjavčić svojo Luco.V vseh žalostnih slučajih	A
zanesljivim ljudem.« »Ti jo hočeš odvesti kakor	Luka	Luco?« »S tvojim dovoljenjem skoraj prav tako	A
Tudi na Petra smo se spomnili in Ocepnikov	Luka,	ki si je vedno in vedno hukal v roke, je dejal	A
čudodelni podobi. Naslikal jo je bil sam apostol	Luka	in kdo se v stiski s polnim zaupanjem obrne	A
vprašanje, kakšno naj mu damo ime, je izjavila: »	Luka,	ki čez planke kuka.«Sam Bog ve, kje je spet	A
vozim v Zagreb ne zaradi republike ne zaradi	luka,	ampak po bridkih opravkih. V lepem enodušju	A
utegne zanimati, da v Mokronogu na jajčno jed nič	luka	ne narežejo.Ker smo nameravali kositi pri Majzelju	A
janjeta, na eni strani je bilo obloženo z goro	luka,	na drugi strani je bilo polito z jezerom kisle	A
bilo na sejmu 30 kg krompirja, trije vagoni	luka	in še marsikaj drugega.Žensko bitje v arnavtski	A
tudi lahko preprost domači prigrizek: kruha in	luka.	Bolj draga, pa zato vrlo fina vina se dobe na	A
se mi zdi, da sva bila deležna parastosa in	luka	in tudi železničarskih kap, le brojev seveda	A
in mu storil krivico. Ne bojte se ‒ zastran	luka	ostane vse, kakor je bilo. Ali kar zahtevamo	A
dva fanta, med seboj zelo prijatelja. Eden,	Luka	mu je bilo ime, je bil pri Stržinarju za hlapca	A
je štrbunknil v globoko jamo. Skrita Urh in	Luka	sta privršala po bregu.Urh je imel železne gnojne	A
privršala po bregu. Urh je imel železne gnojne vile,	Luka	sekiro.Previdno sta se približala jami.	A
ob steni jame. ‚Lestev si dela,’ je spoznal	Luka.	‚Saj res!’ je potrdil Urh in skušal zasaditi	A
Že se je vzpel kvišku.	Luka	je zavihtel sekiro, da bi ga treščil po glavi	A
žrelo, iz katerega mu je mahal rdeč jezik.	Luka	in Urh sta bila na nasprotni strani jame.Oba	A
strani na zadnjih nogah, pripravljen na boj.	Luka	je bil prvi pred njim in zamahnil je s sekiro	A
mu je sekiro, da je sfrčala v goščo. Hrust	Luka	je planil na medveda, ga objel, da so medvedu	A
Zakotalila sta se objeta po vresju.	Luka	je hripavo zaklical: ‚Urh, vile, vile vanj!	A
je bil vse hipe že pripravljen. Bal se je za	Luka,	da bi ne zadel njega, ko sta se valjala z medvedom	A
medvedov trebuh. Medved je zatulil, šape so	Luka	izpustile. Ta pa je skočil v vresje po sekiro	A
zmogla. Fanta sta bila zelo molčeča, samo hrust	Luka	je rekel: ‚Nobenega fanta iz sedmerih vasi se	A
tudi vozove in še kaj. K njemu je prišel bajtar	Luka.	Čisto sam je životaril v revni koči.	A
Naloži si, kar hočeš,« mu je gospodar dovolil.	Luka	je začel pobirati natesani drobiž.Pa je pristopil	A
debele trske, da je bil kimpež pošteno naložen.	Luka	je sicer sramežljivo branil, a Lovrič ni nehal	A
ni nehal, dokler ni bilo vse s kopo nametano.	Luka	se je napregel v ojnice in odpeljal skozi vas	A
Konec vasi je bil kratek klanec. Tam je	Luka	obstal in si z veliko ruto otiral pot s čela	A
Kar naprezite se, bom porinil.«	Luka	ga je dvomljivo pogledal, a le stopil v ojnice	A
v ojnice. Mladi turist je potisnil, da je	Luka	kar neslo po klancu. Hitro je bil pred svojo	A
mladosti prišel mimo tak gosposki človek, bi se na	Luka	niti ne ozrl. Tako je.	A
Medtem so prišli dninarji: tri dekleta in bajtar	Luka.	»Ho,« se je čudil France, ki je visel v kozolcu	A
devala v mlatilnico, saj si že pri nas večkrat,	Luka,	ti veži otepe in jaz bom drugo, kjer bo treba	A
Presneto si nas gnal, Matic,« je rekel bajtar	Luka,	ko so sedali okrog mize pod hruško. »Jaz?	A
takole dela.« Potegnila je z Lukom: »To je res,	Luka.	France misli, da so vsi ljudje železni, kot	A
bo zate nobene izgube.« . / . / stran 60 . /	Luka	in dninarji so zadovoljno potrdili Francetu	A
bodo pomirili.« »Bog jih pomiri,« je zdihnil	Luka,	ki je tudi imel sina vojaka. »Ne bodo se,« je	A
previdna. Taki morajo dobiti,« jo je hvalil bajtar	Luka.	»Ne rečem, če taki,« je trdil in popravljal	A
kakor bi se mi prilegla,« je potegnil s Franco	Luka.	»Ljudje so tudi nespametni.	A
imate.« . / . / stran 62 . / »Ti ne razumeš,	Luka,	« ga je ustavil France.»Jaz sem pa bral v časnikih	A
je pozvedoval Korent. »Ne veš?« je razlagal	Luka,	ki je bil nekdaj vojak.»Ti bodo samo marširali	A
in molčal in delal kot stroj brez misli. Samo	Luka	se ni mogel otresti misli na podporo, kljub	A
večerji. Dninarji so se dvignili izza mize in	Luka	je rekel Francetu: »Zadnjega psi koljejo!« in	A
skledi večerjo zanj. . / . / stran 64 . / »	Luka,	ne bodo me!« se je odkril France in sedel za	A
dasi mu ga je zastavil drugič. Zato ga je	Luka	sunil: »Kaj si gluh, kali?« »Gluh, kakopak!	A
Mar boš ti vekomaj?«	Luka	ni ponovil vprašanja in se je užaljen obrnil	A
Toda hudobni tudi.« »Ni res,« je postavil	Luka	svojo trditev.»Le povej mi enega med temi, ki	A
Marinček. »Naštel bi ti jih pa lahko takole,«	Luka	je pokazal prste obeh rok, »samo iz naše občine	A
tako povedal. Menda že toliko ve kot kajžar	Luka	s Kozjega brda.« »Naj ve ali ne.	A
Bog!« »Kje je pa Lah?« mu je govoril na zoper	Luka.	»Toliko, da kamna ne vržeš vanj.«	A
in se te ognili.« »Pod zaporo!« je pomagal	Luka.	»Kje so pa bili tedaj tisti možje, ko so se mesarji	A
zanj in kožo povrhu.« . / . / stran 196 . / »	Luka,	prav imaš.Pred vojsko ni bilo nobene maksimalne	A
vojska!« Vsi so ga pogledali izpod čela in	Luka	je rekel: »Ali smo kaj rekli, da ne damo cesarju	A
vodnjaku. »Poglej ga,« je rekel nekoliko vinski	Luka,	»kako je domač.Kmalu bo Jančar.«	A
Jančarico in ga zaeno spremil v hišo. Tam je bil	Luka,	sosed Maticev, Strgar in še nekaj mož.France	A
tudi prisedel. »Prav je, Matic,« je začel	Luka,	»če kupiš fantiču zibko. Nobenemu nič mar, tvoje	A
oženi se!« . / . / stran 213 . / »Prav govoriš,	Luka,	« je potrdil župan.»Franceta bomo oženili.	A
mi nevesto.« »Kaj bi ti pravili?« je povzel	Luka.	»Saj vendar vsi vemo, da te čaka Jančarica.«	A
tresel. »Ali si jo kdaj že vprašal?« je hitel	Luka.	»Ali meniš, da ti bo v hišo tiščala in te prosila	A
boš sam, res ne bo nikoli nič,« je začel spet	Luka.	»Dokler je bil še Blaž živ, si se motovilil	A
Ljudje ti roge kažejo.« »	Luka,	saj ti ne veš!« »Vem, prav dobro vem; poguma	A
Matic, pogum!«	Luka	je dvignil kozarec in po sili trčil ob Francetovega	A
izpregled.« »Presneto te je otvezla,« mu je pomagal	Luka.	»Saj te še v opalto ni več.«	A
če bi bil krompir do binkošti v tleh.« »Veš,	Luka,	kar ga ti spraviš v zemljo, ga jaz s figo potaknem	A
»Pa ga vsaj na svoje!« se je užaljen kajžar	Luka	lotil Petrina. Petrin ga pa ni poslušal, vstal	A
do petdesetega leta.« »Ti tudi!« je zaklical	Luka,	jezen, da mu je Petrin zavrl prej besedo. »Jaz	A
še puško; saj imaš tisti turški pihalnik.« »	Luka,	tiho!« se je oglasilo več mož naenkrat. »Petrin	A
Oči so iskale in vpraševale. In kajžar	Luka	je izpregovoril: »Matic, ko bi bil jaz tak hrust	A
zasmejale. »Pssst,« je dvignil prst Petrin. »	Luka,	ti si vinski in ne veš, kaj govoriš, ko nisi	A
pravi privezan? Saj ni tele!« se je spet vtikal	Luka.	Petrin je pograbil malega Luka, zasukal mu roke	A
spet vtikal Luka. Petrin je pograbil malega	Luka,	zasukal mu roke na hrbet in jih začel navijati	A
roke na hrbet in jih začel navijati kvišku.	Luka	je klel, ljudje so si tolkli ob kolena. »Vidiš	A
kako narobe?« je iztegal in si ravnal roke	Luka.	»Narobe; to se pravi: glava pade v noge in noge	A
v noge in noge stopijo v glavo. Boga hvali,	Luka,	da si taka pokveka.« »Pojdimo pit,« je silil	A
popivati in kvartati ...« je pritegnil hlevar	Luka	ter s svojim dostavkom znova razpihal žerjavico	A
nekoliko hripavim glasom klical hlevarja. »	Luka!	« Ker ni bilo odziva, je stopil na dvorišče	A
noseč v vsaki roki prazno golido. »Kje je	Luka?	« se je zadrl Gradnik. »Ne boste ga več	A
boste ga več videli. Kakor vsi drugi, se je tudi	Luka	naveličal služiti za plačo o svetem Nikoli,	A
Če je kdo na Belem dvoru postopal, ni bil to	Luka	niti kdo izmed poslov ...To itak sami najbolj	A
določeni uri prišel ponj Hojanov najstarejši sin	Luka,	močan, toda neroden, že preko štirideset let	A
Na meji hribovskega in dolinskega sveta je	Luka	odslovil spremljajoča otroka, češ da se pričenja	A
ne vem, ali bosta smela k nam,« je podvomil	Luka	in lagodno postavljal noge po razvoženi in izprani	A
tuj človek, vaša sorodnica je - kakor jaz!«	Luka	se je namrdnil. »Samo našemu očetu ne	A
»Na tisti beračiji?« je zaničljivo zategnil	Luka.	»Tam si se igral, ne pa delal.	A
poslušal, kaj je na nadaljnji poti kvasil zgovorni	Luka,	dokler ni ta zlovoljno utihnil, ko je sprevidel	A
vrati. Ob pogledu na znamenje žejnih ljudi je	Luka	ustavil svoj gorjanski korak. »Ti fant	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani