nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Tantadruj, poved v sobesedilu:
In spet sem bil ves poln plodovitega hrepenenja in rodovitne tesnobe. Šel sem po cesti in se nekoliko majal, zakaj bil sem vse: materin sin in bridki gusar brez enega uhlja in s črno zaplato čez oko, ostareli orel in osiroteli vrtiljak, preklani mesec in pokopališka cipresa, odmev svojega glasu in zategli zledeneli krik, ki zveni v mrtvem brezveterju; bil sem Luka in Rusepatacis, Enaka Palica in Tantadruj. Ni bilo lahko, a vendar sem vse nosil z nepojmljivo radostjo, zakaj bil sem tudi jata svetlo sivih golobov, ki so v nenehnem srebrnem traku leteli skozi mojo dušo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani