nova beseda iz Slovenije
biser njegovega grunta, njegov ponos in njegova | ljubezen. | Nič ni rekel, nobene besede. | A |
obrnil h gospodarju in vprašal: »Ali je ta naša | ljubezen | neumnost?«Izpodvil si je nogi in sedel po turško | A |
se za vami.« Vsi starešine so hvalili veliko | ljubezen | Tunjuševo, se razšli med svojce in povedali | A |
ne mara, da je Irena ničvrednica, da bi bilá | ljubezen | do nje nejevera do doma, že se mu je rogal v | A |
prostranih dobrav, ker samo vanje vdahne vedno nova | ljubezen | novo življenje.Iztok; ti nisi pevec, zato je | A |
zjokal. A sam ni vedel, je li ranjena njegova | ljubezen | ali njegov napuh.Da bi se mu ustavljala ženska | A |
preslepiti, da je pisal Ireni pismo, kjer ji prisega | ljubezen, | leži pred njenimi nogámi in jo prosi, naj mu | A |
je bilá všeč? Ha, njeno lice je čutilo mojo | ljubezen, | dobro sem videl.Toda boji se me, beži in trepeče | A |
pogled, v katerem so gorele strast, hrepenenje, | ljubezen | in maščevalnost, da se je obrnila proč in pošepetala | A |
Iztok je onemel. »In njena | ljubezen | je tvoja pogibel in pogibel Irene!« »Despojna | A |
boginja si; tudi bogovom se je smilila moja | ljubezen! | « »Iztok, pojdi za menoj. | A |
govoriš in bereš. Spoznaš resnico in najdeš | ljubezen. | « »Le pošlji, Irena, tisočkrat bom bral, česar | A |
pastirčka. Bodi! Kristus blagoslovi vajino | ljubezen! | Zaupaj vame! | A |
njenih očeh, je vsa resnica, v njenem srcu vsa | ljubezen | in vsa njegova vera ‒ vera vanjo.Vsak dan je | A |
Azbad. Toda vse njegovo hlepenje ni bilá več | ljubezen, | bilá je edino misel na maščevanje.A nad njim | A |
lepe častnike, pretorje, a njeno vedenje, njena | ljubezen | jim je ostala zapečatena kakor apokaliptična | A |
meni tuje, samo v tvojih očeh je resnica ‒ in | ljubezen | v tvojem srcu.« Iztok je iztegnil roko in segel | A |
Kristus je zakril pred zlobnim svetom najino | ljubezen. | Zahvali ga!« | A |
je li res Ireni za blagovest ali za blazno | ljubezen. | A kako je zvedela? | A |
Teodorine besede. Bilà je v njegovem srcu neizmerna | ljubezen, | ki vse upa, vse prenese, ne misli nič hudega | A |
Bog je bil za nas križan, zate in zame! Kolika | ljubezen! | « »Če je resnično, kar ti praviš, da je tvoja | A |
»Če je resnično, kar ti praviš, da je tvoja | ljubezen | od njega, tedaj ga molim in molil ga bom vsak | A |
in molil ga bom vsak dan in hvalil za tvojo | ljubezen! | « »Véruj, Iztoče, véruj resnici in tudi tvoje | A |
véruj resnici in tudi tvoje srce napolni njegova | ljubezen. | « »Irena, vérujem, vérujem ti, zakaj v tvojih | A |
življenje in stotero Hunov bi poklal za tvojo | ljubezen. | « »Ali si prepričan, da je napad izvršil Azbad | A |
Devane ni ‒« »In Kristus blagoslavlja najino | ljubezen. | Zato ne smeš več nazaj v žrelo volku. | A |
ga še ni, da ga je zaseglo zlo v palači!« » | Ljubezen | vidi noč, kjer sije beli dan!« »Kako sem preprosta | A |
pritisnil pest na usta. »Toda Iztok je njeno | ljubezen | zavrgel in s tem zapečatil sebi pogibel.« Radovan | A |
»Hvala Kristu, da je otet!« »Dete, tvoja | ljubezen | je edina na svetu!Ubežal je brez tebe, nehvaležnež | A |
pahnil iz naročja despojno, pljunil na njeno | ljubezen | in zakričal: Prešuštnica?« Iztok ni odgovoril | A |
otmi ga!« »Tako velika je moja žalost in taka | ljubezen | do tvojega sina, da vse zastavim zanj.Ti pa | A |
življenje in smrt. Jasno je čutil, da je njegova | ljubezen | do Iztoka in Irene velika.Toda močnejši je bil | A |
krvavo prihranil. In ti, vzvišenost, tožen, ti, | ljubezen | Bizanca, ti, dobri bedak, ki si sipal despotu | A |
Na licu mu je kraljevala slovesnost, v očeh | ljubezen. | Z levico je odpahnil goste gube plašča, v desnici | A |
vselej darežljivo perišče Epafroditove roke. Ta | ljubezen, | porojena iz surove sebičnosti, je pozabila na | A |
ljubi, tebe ali mene. Ti imaš meč, jaz imam | ljubezen. | S to lepo zavestjo končavam svojo pot. | A |
prtenini preko prsi. Vsi spomini, vsa iskrena | ljubezen | do Iztoka in iz nje porojena hvaležnost do Epafrodita | A |
šel mimo nje proti izhodu. »Otrok moj, prva | ljubezen | ‒ prvi spomini!Pozabiš, ko zaljubiš drugič | A |
sporočil, kje biva, ali je mordá pozabil na mojo | ljubezen. | « »Prejasna; on te ne pozabi!« | A |
ona. In rekla mu je: Veruj resnici in njegova | ljubezen | napolni tudi tvoje srce. Iztok je občutil rahlo | A |
zacmakal in izpregovoril: »Epafrodit, samo tvoja | ljubezen | je resnična!Bogovi s teboj in s tvojim vinom | A |
stradamo? Velmožje, ki nosite modrost v glavi in | ljubezen | do rodu v srcih, ali je to svoboda?Odgovorite | A |
zmaga rodila neomejeno zaupanje in prižgala | ljubezen | v srcu vsakega Slovena. Prav tedaj, ko je najsilneje | A |
se mi je dvigal v srcu črt, pa ga je morila | ljubezen. | « »Če ni bila kaka druga dvorjanica!« | A |
iztrošil zadnji utrip srca, ki bi mu utegnil reči | ljubezen? | Ljubezen je fantom. | A |
utrip srca, ki bi mu utegnil reči ljubezen? | Ljubezen | je fantom.Užitek resnica. | A |
Razodenem ji načrt Teodore, prisežem svojo | ljubezen, | ponudim ji denarja, da ubeži, preden se vrne | A |
izzoveš moje jeze! Skrunila si čast dvora, zavrgla | ljubezen | konjeniškega poveljnika Azbada in lazila za | A |
Poklical je Alanko. »Pojdi, naša | ljubezen, | in potolaži Slovenko, ki je ovražila tvojega | A |
da umori Slovenko in maščuje svojo užaljeno | ljubezen. | Skrbelo jo je edino, kako priti do Ljubinice | A |
šotorom jo je Balambak vnovič zaprosil: »Alanka, | ljubezen | našega rodu, otmi jo smrti, da ne umrem jaz | A |
žena tistega, katerega je zastrupila tvoja | ljubezen. | « Ljubinica se je preplašena umaknila s preproge | A |
usoda in ne bogovi, nihčè me ne kliče. Kliče me | ljubezen | do naroda in do Irene. In za glasom te ljubezni | A |
In potem? Z vojsko na jug, ker me kliče | ljubezen. | Iztok je odločno potegnil roke izpod glave, | A |
Anti se objamejo, vse sovraštvo se prelije v | ljubezen, | ki zagori v grozno preteč ogenj.Bizanc zatrepeta | A |
srcu je nekaj ostalo: hrepenenje po svobodi, | ljubezen | do naroda in prav globoko v srcu, na dnu v skritem | A |
nekdaj: »Veruj, Iztoče, veruj resnici in Kristova | ljubezen | napolni tvoje srce!« Odprl je oči, desnica je | A |
tem svobodneje zadihale, da je umetno umorjena | ljubezen | tem gorkeje, tem silneje vzplamenela.Starešine | A |
svečano razsodil: »Močnejša od smrti je bila tvoja | ljubezen! | « Pozval je vojščake, da so zapalili grmado in | A |
delil mednje jedi in pijače. S tem je utrdil | ljubezen, | utemeljil zaupanje in si razdivjano tolpo podvrgel | A |
pilo njegovo uho. V tej omami se je zbudila | ljubezen. | Nemirno je zahrepenel po Ireni. | A |
bi jedel, če mu kdo strese v naročje. Prava | ljubezen | taka, če mora starec otemati za ženine.Takoj | A |
toliko v njeni duši, da je bila ponosna na svojo | ljubezen, | ker je v Iztoku, ljubila tako slavnega vojvodo | A |
čudovitem ognju, kakor ga ukreše najstrastnejša | ljubezen. | Drhteč jo je privil k sebi in poljubil. | A |
»Veruj, Iztoče, veruj resnici in Kristova | ljubezen | napolni tvoje srce.« Kakor iz sanj ga je prebudil | A |
koprnenja. Samo ena misel, samo ena želja, ena sama | ljubezen | je imela prostora v njunih srcih. Duši sta se | A |
nikoli, to si dal drugim: edino in največje ‒ | ljubezen. | Dovršeno! | A |
usoda. Pil je s skrivnostnimi požirki čisto | ljubezen. | Kakor ure so tonili dnevi. | A |
vera v življenje, samo hrepenenje po njem in | ljubezen, | ki je kakor v temi tavala za nečim velikim, | A |
»Zbogom, papa! Bog ti povrni trud in | ljubezen. | « Hči je poljubila očetu roko, ki je | A |
dušo -. V trenutku je v njej vzkipela urojena | ljubezen | do pravice in snovale so se ji misli, kako bi | A |
Maro - z Dunaja - od Bresta - seveda - sama | ljubezen! | « Erna je položila razglednico na kupček | A |
okorne poteze materine roke, iz katerih je dihala | ljubezen, | tista prava in neponarejena ljubezen staršev | A |
dihala ljubezen, tista prava in neponarejena | ljubezen | staršev, je občutila, da je materino pismo na | A |
toda vem, da bo gorela iz njega požrtvovalna | ljubezen | do domovine!Le pridiguj!« | A |
»Otrok, kje je tvoje srce? Kje je tvoja | ljubezen? | « Koščeni, žugajoči prst je bil očetov | A |
»Zato smo taki, ker imamo oči. | Ljubezen | jih nima, je slepa.«Alena je izmaknila Minki | A |
pravici bahal pred tovariši: Ponudila mi je | ljubezen | - izzivala - ha‐ha‐ha! In kako se je | A |
žensko srce, ki izžareva iz sebe materinsko | ljubezen, | ne bo nikoli samo in bo edino resnično srečno | A |
vsakega plamenčka je puhtelo, kakor bi padla | ljubezen | iz odprtih nebes na zemljo. Pred drevescem | A |
»Ne eno ne drugo, gospod župnik. | Ljubezen | bo to naredila.« »Ljubezen! | A |
Ljubezen bo to naredila.« » | Ljubezen! | O ti moj Bog!« | A |
ljudi? Kdo drug pa me drži v teh hribih kakor | ljubezen. | Tudi meni bi se prileglo, da bi bil korar ali | A |
E, saj nisi pet let star! Ali ne veš, kaj je | ljubezen! | Pametnega zbega, bi pa takega dekliča ne, ko | A |
gizdavost jo je razdražila, da jo je pekla tuja | ljubezen. | Zato se je umikala Aleni, in če se ni, jo je | A |
teden, minila dva, minili štirje. V Aleni se je | ljubezen | prelivala v srd.Toda srce, ki jo je prvič v | A |
jo je prvič v življenju občutilo, je ljubilo | ljubezen | in sovražilo srd. »Prav ima, ker ne | A |
gospodarjem pa hodil kakor kužek. In ta ljubezniva | ljubezen | gospodarjeva ti poskoči in udari siromaka, da | A |
In vse trpljenje bi bilo prazno, očetova | ljubezen | bi se ne povrnila. Tako sem tuhtal in trpel | A |
Silvester je dobro vedel, da ga ne obdarja | ljubezen | ‒ ampak strah.Ali zato ni odmikal roke od darov | A |
zaznamovani, vlada torej resnična bratovska | ljubezen, | kakor je sicer ni mnogo na svetu.Je vendar tudi | A |
vendar tudi v vašem stanu nekaj vzvišenega, je | ljubezen, | ki trpi za brata celó krivico.« »Je!« | A |
ranjena in ne more nikoli biti. »Lepa je ta | ljubezen | in občudovanja vredna.Kje je njen izvor, kaj | A |
takega paradiža. Zakaj za paradiž je prva roža | ljubezen, | in to taka ljubezen, ki ni samo na koncu jezika | A |
za paradiž je prva roža ljubezen, in to taka | ljubezen, | ki ni samo na koncu jezika, ampak je napisana | A |
Gašper, kot je bil, bi bil vstal in odšel. Ali | ljubezen | ga je prevzela, da se niti nad voli, ko so najbolj | A |
odmaknjeni, trpeči pogled, ki ga poznata samo | ljubezen | in smrt. »Za zmeraj moja, Ana?« | A |
negibno, za vse večne čase priklenjeno na svojo | ljubezen; | začutila je, da je ujeta v boleče utripanje | A |
preveč tiho, vse znotraj nje preglasno - je to | ljubezen? | Ivan se je nasmehnil. | A |
glasom mirila prekipevajoče srce. Da, to je | ljubezen, | a ljubezen ni sreča; če naj bi bila sreča radost | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |