nova beseda iz Slovenije

ljubezen (801-900)


biser njegovega grunta, njegov ponos in njegova      ljubezen.     Nič ni rekel, nobene besede.  A
obrnil h gospodarju in vprašal: »Ali je ta naša      ljubezen      neumnost?«Izpodvil si je nogi in sedel po turško  A
se za vami.« Vsi starešine so hvalili veliko      ljubezen      Tunjuševo, se razšli med svojce in povedali  A
ne mara, da je Irena ničvrednica, da bi bilá      ljubezen      do nje nejevera do doma, že se mu je rogal v  A
prostranih dobrav, ker samo vanje vdahne vedno nova      ljubezen      novo življenje.Iztok; ti nisi pevec, zato je  A
zjokal. A sam ni vedel, je li ranjena njegova      ljubezen      ali njegov napuh.Da bi se mu ustavljala ženska  A
preslepiti, da je pisal Ireni pismo, kjer ji prisega      ljubezen,      leži pred njenimi nogámi in jo prosi, naj mu  A
je bilá všeč? Ha, njeno lice je čutilo mojo      ljubezen,      dobro sem videl.Toda boji se me, beži in trepeče  A
pogled, v katerem so gorele strast, hrepenenje,      ljubezen      in maščevalnost, da se je obrnila proč in pošepetala  A
Iztok je onemel. »In njena      ljubezen      je tvoja pogibel in pogibel Irene!« »Despojna  A
boginja si; tudi bogovom se je smilila moja      ljubezen!     « »Iztok, pojdi za menoj.  A
govoriš in bereš. Spoznaš resnico in najdeš      ljubezen.     « »Le pošlji, Irena, tisočkrat bom bral, česar  A
pastirčka. Bodi! Kristus blagoslovi vajino      ljubezen!     Zaupaj vame!  A
njenih očeh, je vsa resnica, v njenem srcu vsa      ljubezen      in vsa njegova vera ‒ vera vanjo.Vsak dan je  A
Azbad. Toda vse njegovo hlepenje ni bilá več      ljubezen,      bilá je edino misel na maščevanje.A nad njim  A
lepe častnike, pretorje, a njeno vedenje, njena      ljubezen      jim je ostala zapečatena kakor apokaliptična  A
meni tuje, samo v tvojih očeh je resnica ‒ in      ljubezen      v tvojem srcu.« Iztok je iztegnil roko in segel  A
Kristus je zakril pred zlobnim svetom najino      ljubezen.     Zahvali ga!«   A
je li res Ireni za blagovest ali za blazno      ljubezen.      A kako je zvedela?  A
Teodorine besede. Bilà je v njegovem srcu neizmerna      ljubezen,      ki vse upa, vse prenese, ne misli nič hudega  A
Bog je bil za nas križan, zate in zame! Kolika      ljubezen!     « »Če je resnično, kar ti praviš, da je tvoja  A
»Če je resnično, kar ti praviš, da je tvoja      ljubezen      od njega, tedaj ga molim in molil ga bom vsak  A
in molil ga bom vsak dan in hvalil za tvojo      ljubezen!     « »Véruj, Iztoče, véruj resnici in tudi tvoje  A
véruj resnici in tudi tvoje srce napolni njegova      ljubezen.     « »Irena, vérujem, vérujem ti, zakaj v tvojih  A
življenje in stotero Hunov bi poklal za tvojo      ljubezen.     « »Ali si prepričan, da je napad izvršil Azbad  A
Devane ni ‒« »In Kristus blagoslavlja najino      ljubezen.     Zato ne smeš več nazaj v žrelo volku.   A
ga še ni, da ga je zaseglo zlo v palači!« »     Ljubezen      vidi noč, kjer sije beli dan!« »Kako sem preprosta  A
pritisnil pest na usta. »Toda Iztok je njeno      ljubezen      zavrgel in s tem zapečatil sebi pogibel.« Radovan  A
»Hvala Kristu, da je otet!« »Dete, tvoja      ljubezen      je edina na svetu!Ubežal je brez tebe, nehvaležnež  A
pahnil iz naročja despojno, pljunil na njeno      ljubezen      in zakričal: Prešuštnica?« Iztok ni odgovoril  A
otmi ga!« »Tako velika je moja žalost in taka      ljubezen      do tvojega sina, da vse zastavim zanj.Ti pa  A
življenje in smrt. Jasno je čutil, da je njegova      ljubezen      do Iztoka in Irene velika.Toda močnejši je bil  A
krvavo prihranil. In ti, vzvišenost, tožen, ti,      ljubezen      Bizanca, ti, dobri bedak, ki si sipal despotu  A
Na licu mu je kraljevala slovesnost, v očeh      ljubezen.      Z levico je odpahnil goste gube plašča, v desnici  A
vselej darežljivo perišče Epafroditove roke. Ta      ljubezen,      porojena iz surove sebičnosti, je pozabila na  A
ljubi, tebe ali mene. Ti imaš meč, jaz imam      ljubezen.     S to lepo zavestjo končavam svojo pot.  A
prtenini preko prsi. Vsi spomini, vsa iskrena      ljubezen      do Iztoka in iz nje porojena hvaležnost do Epafrodita  A
šel mimo nje proti izhodu. »Otrok moj, prva      ljubezen      ‒ prvi spomini!Pozabiš, ko zaljubiš drugič   A
sporočil, kje biva, ali je mordá pozabil na mojo      ljubezen.     « »Prejasna; on te ne pozabi!«   A
ona. In rekla mu je: Veruj resnici in njegova      ljubezen      napolni tudi tvoje srce. Iztok je občutil rahlo  A
zacmakal in izpregovoril: »Epafrodit, samo tvoja      ljubezen      je resnična!Bogovi s teboj in s tvojim vinom  A
stradamo? Velmožje, ki nosite modrost v glavi in      ljubezen      do rodu v srcih, ali je to svoboda?Odgovorite  A
zmaga rodila neomejeno zaupanje in prižgala      ljubezen      v srcu vsakega Slovena. Prav tedaj, ko je najsilneje  A
se mi je dvigal v srcu črt, pa ga je morila      ljubezen.     « »Če ni bila kaka druga dvorjanica!«   A
iztrošil zadnji utrip srca, ki bi mu utegnil reči      ljubezen?     Ljubezen je fantom.   A
utrip srca, ki bi mu utegnil reči ljubezen?      Ljubezen      je fantom.Užitek resnica.   A
Razodenem ji načrt Teodore, prisežem svojo      ljubezen,      ponudim ji denarja, da ubeži, preden se vrne  A
izzoveš moje jeze! Skrunila si čast dvora, zavrgla      ljubezen      konjeniškega poveljnika Azbada in lazila za  A
Poklical je Alanko. »Pojdi, naša      ljubezen,      in potolaži Slovenko, ki je ovražila tvojega  A
da umori Slovenko in maščuje svojo užaljeno      ljubezen.      Skrbelo jo je edino, kako priti do Ljubinice  A
šotorom jo je Balambak vnovič zaprosil: »Alanka,      ljubezen      našega rodu, otmi jo smrti, da ne umrem jaz  A
žena tistega, katerega je zastrupila tvoja      ljubezen.     « Ljubinica se je preplašena umaknila s preproge  A
usoda in ne bogovi, nihčè me ne kliče. Kliče me      ljubezen      do naroda in do Irene. In za glasom te ljubezni  A
In potem? Z vojsko na jug, ker me kliče      ljubezen.      Iztok je odločno potegnil roke izpod glave,  A
Anti se objamejo, vse sovraštvo se prelije v      ljubezen,      ki zagori v grozno preteč ogenj.Bizanc zatrepeta  A
srcu je nekaj ostalo: hrepenenje po svobodi,      ljubezen      do naroda in prav globoko v srcu, na dnu v skritem  A
nekdaj: »Veruj, Iztoče, veruj resnici in Kristova      ljubezen      napolni tvoje srce!« Odprl je oči, desnica je  A
tem svobodneje zadihale, da je umetno umorjena      ljubezen      tem gorkeje, tem silneje vzplamenela.Starešine  A
svečano razsodil: »Močnejša od smrti je bila tvoja      ljubezen!     « Pozval je vojščake, da so zapalili grmado in  A
delil mednje jedi in pijače. S tem je utrdil      ljubezen,      utemeljil zaupanje in si razdivjano tolpo podvrgel  A
pilo njegovo uho. V tej omami se je zbudila      ljubezen.     Nemirno je zahrepenel po Ireni.   A
bi jedel, če mu kdo strese v naročje. Prava      ljubezen      taka, če mora starec otemati za ženine.Takoj  A
toliko v njeni duši, da je bila ponosna na svojo      ljubezen,      ker je v Iztoku, ljubila tako slavnega vojvodo  A
čudovitem ognju, kakor ga ukreše najstrastnejša      ljubezen.     Drhteč jo je privil k sebi in poljubil.   A
»Veruj, Iztoče, veruj resnici in Kristova      ljubezen      napolni tvoje srce.« Kakor iz sanj ga je prebudil  A
koprnenja. Samo ena misel, samo ena želja, ena sama      ljubezen      je imela prostora v njunih srcih. Duši sta se  A
nikoli, to si dal drugim: edino in največje ‒      ljubezen.      Dovršeno!   A
usoda. Pil je s skrivnostnimi požirki čisto      ljubezen.     Kakor ure so tonili dnevi.  A
vera v življenje, samo hrepenenje po njem in      ljubezen,      ki je kakor v temi tavala za nečim velikim,  A
»Zbogom, papa! Bog ti povrni trud in      ljubezen.     « Hči je poljubila očetu roko, ki je  A
dušo -. V trenutku je v njej vzkipela urojena      ljubezen      do pravice in snovale so se ji misli, kako bi  A
Maro - z Dunaja - od Bresta - seveda - sama      ljubezen!     « Erna je položila razglednico na kupček  A
okorne poteze materine roke, iz katerih je dihala      ljubezen,      tista prava in neponarejena ljubezen staršev  A
dihala ljubezen, tista prava in neponarejena      ljubezen      staršev, je občutila, da je materino pismo na  A
toda vem, da bo gorela iz njega požrtvovalna      ljubezen      do domovine!Le pridiguj!«   A
»Otrok, kje je tvoje srce? Kje je tvoja      ljubezen?     « Koščeni, žugajoči prst je bil očetov  A
»Zato smo taki, ker imamo oči.      Ljubezen      jih nima, je slepa.«Alena je izmaknila Minki  A
pravici bahal pred tovariši: Ponudila mi je      ljubezen      - izzivala - ha‐ha‐ha! In kako se je  A
žensko srce, ki izžareva iz sebe materinsko      ljubezen,      ne bo nikoli samo in bo edino resnično srečno  A
vsakega plamenčka je puhtelo, kakor bi padla      ljubezen      iz odprtih nebes na zemljo. Pred drevescem  A
»Ne eno ne drugo, gospod župnik.      Ljubezen      bo to naredila.« »Ljubezen!  A
Ljubezen bo to naredila.« »     Ljubezen!     O ti moj Bog!«   A
ljudi? Kdo drug pa me drži v teh hribih kakor      ljubezen.     Tudi meni bi se prileglo, da bi bil korar ali  A
E, saj nisi pet let star! Ali ne veš, kaj je      ljubezen!     Pametnega zbega, bi pa takega dekliča ne, ko  A
gizdavost jo je razdražila, da jo je pekla tuja      ljubezen.     Zato se je umikala Aleni, in če se ni, jo je  A
teden, minila dva, minili štirje. V Aleni se je      ljubezen      prelivala v srd.Toda srce, ki jo je prvič v  A
jo je prvič v življenju občutilo, je ljubilo      ljubezen      in sovražilo srd. »Prav ima, ker ne  A
gospodarjem pa hodil kakor kužek. In ta ljubezniva      ljubezen      gospodarjeva ti poskoči in udari siromaka, da  A
In vse trpljenje bi bilo prazno, očetova      ljubezen      bi se ne povrnila. Tako sem tuhtal in trpel  A
Silvester je dobro vedel, da ga ne obdarja      ljubezen      ‒ ampak strah.Ali zato ni odmikal roke od darov  A
zaznamovani, vlada torej resnična bratovska      ljubezen,      kakor je sicer ni mnogo na svetu.Je vendar tudi  A
vendar tudi v vašem stanu nekaj vzvišenega, je      ljubezen,      ki trpi za brata celó krivico.« »Je!«  A
ranjena in ne more nikoli biti. »Lepa je ta      ljubezen      in občudovanja vredna.Kje je njen izvor, kaj  A
takega paradiža. Zakaj za paradiž je prva roža      ljubezen,      in to taka ljubezen, ki ni samo na koncu jezika  A
za paradiž je prva roža ljubezen, in to taka      ljubezen,      ki ni samo na koncu jezika, ampak je napisana  A
Gašper, kot je bil, bi bil vstal in odšel. Ali      ljubezen      ga je prevzela, da se niti nad voli, ko so najbolj  A
odmaknjeni, trpeči pogled, ki ga poznata samo      ljubezen      in smrt. »Za zmeraj moja, Ana?«   A
negibno, za vse večne čase priklenjeno na svojo      ljubezen;      začutila je, da je ujeta v boleče utripanje  A
preveč tiho, vse znotraj nje preglasno - je to      ljubezen?      Ivan se je nasmehnil.  A
glasom mirila prekipevajoče srce. Da, to je      ljubezen,      a ljubezen ni sreča; če naj bi bila sreča radost  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA