ljubezen (301-400)

samotna razgrne se noč nad zemljó, pa vstane	ljubezen	iz groba z nekdanjo čarobno močjó. Vse	A
Anica! in vsa ta čudovita noč naokrog to je	ljubezen,	to je Bog, to je najina duša, Anica ...	A
hodi smrt . / . / stran 41 . / Oblatil sem	ljubezen	tvojo čisto, oskrunil sem nedolžno tvojo	A
ti bleda žalost je nocoj srcé objela?	Ljubezen	tvoja že mrjè, še komaj porojena - kaj	A
šlo vse mimo mene. In mladost in življenje in	ljubezen	- vse je šlo mimo mene ... Na Dunaju, o svečnici	A
pozabljenih let ... . / . / stran 17 . / Kakó ti	ljubezen	ognjena v nedolžnih očéh plapolá, --	A
smeh, -- in v plesu ji drhtíjo udje,	ljubezen	ji gorí v očéh. 8	A
13 Pokopal sem svojo	ljubezen,	ah, vse svoje krasne željé, da več bi	A
razgrne se noč nad zemljó, -- pa vstane	ljubezen	iz groba z nekdanjo čarobno močjó.	A
16 Vso svojo	ljubezen	iskreno, vso srečo najjasnejših dni,	A
ne obračaj se nazaj: v srcu dviga se	ljubezen,	zunaj sije gorki maj. 19	A
misli, da se to zgodí! Ne misli, da se ta	ljubezen	vroča ob svítu luninem o polnoči s sentimentalno	A
ti bleda žalost je nocoj srce objela?	Ljubezen	tvoja že mrjè, še komaj porojena, --	A
povej vse svoje mi željé! Vse moja ti	ljubezen	dá, kar vrne pókoj ti srcá ... Pa če sem	A
jaz ljubim vedno te zvestó; in vredna ní	ljubezen	moja, da roko mi podáš v slovó? Kaj	A
zná! ... . / . / stran 116 . / PIJTE SREČO IN	LJUBEZEN	Pijte srečo in ljubezen, kolikor vam	A
PIJTE SREČO IN LJUBEZEN Pijte srečo in	ljubezen,	kolikor vam móči do trenotka, ko se duša	A
Kaj je spomin samotnemu? Jad.	Ljubezen	mu je bridkost. Ali je let deset, ali je	A
beseda) Vsebina 1. PREVARE 5 BREZ 6 MOJA	LJUBEZEN	7 PELINOVA SVATBA 9 PREVARA 12 2.SVITANJE 15	A
ti, le ti, le ti. . / . / stran 7 . / MOJA	LJUBEZEN	Moja ljubezen te boža, ljubkuje, poljublja	A
ti. . / . / stran 7 . / MOJA LJUBEZEN Moja	ljubezen	te boža, ljubkuje, poljublja, objokuje, se smeji	A
Zdravstvuj, Marija! Draga varna	ljubezen	mi in pot in draga mraz mi, noč viharna in leta	A
Zakaj? Zaman zares v srce prišla	ljubezen	ni brez konca in brez kraja! SV.	A
drug k drugemu zaganjala, kot radosti vzkipela	ljubezen	drobnega srca na slemenu naznanjala ljubimčka	A
radost? Kdaj mi sonce vzgori, razžari se in	ljubezen	in up in mladost? Mislil sem na prošle dni	A
Nageljne poljske sem nosil, rdeče ko kri, klila	ljubezen	si moja, cvela si letne dni. Zdaj te ni, sonce	A
Zakaj? Zaman zares v srce prišla	ljubezen	ni brez konca in brez kraja! Zvečer Že iz	A
dekle, mnogo sanj, besedi, le onih ne, v kterih	ljubezen	do te plameni. Pozabil sem mnogokaj, dekle,	A
mnogokaj, dekle, in mnogokaj večno naj spi, le	ljubezen	do te naj gori! Res, oženil bi se Res, oženil	A
OTROCI 52 RISAR STEREOTIPOV 54 LUNA, JUTRO IN	LJUBEZEN	56 MALIKUJEM TIŠINO IN PRISLUŠKUJEM, KDAJ BO	A
Na tem mestu te raje poljubim. Da,	ljubezen	moja, pretočiva sokove, jesen je vendar čas	A
tisti dan. . / . / stran 56 . / LUNA, JUTRO IN	LJUBEZEN	Noči so mrzle, a sijoče.Hrepeneča pesem bedi	A
poljublja čričke, objema vesolje. Iz besed se	ljubezen	preceja v dotik.Ocean je neskončen.	A
Na prizorišče se vsili princ Dvom. Toda v	ljubezen	zaviti žarki se vrnejo kakor dar novih besed	A
kakor dar novih besed. Jutro je odsanjano,	ljubezen	odljubljena, lunin sij nežno položi v dušo prgišče	A
postajah življenja. Ubranost kvint, pozlata oktav,	ljubezen	sekst, glasen šepet kontrapunkta, vitraži žalostnih	A
/ . / stran 72 . / za vročino, kdor napiše	ljubezen,	je vzel s police stikalo za vžig repatice, kdor	A
odzvanja v špicah, v čipkah, v brezmejni lepoti. V	ljubezen,	ki jo redko izgovorim, kapljajo ribe. Razmerje	A
mrzla sled odtekanja, beg v spremembo, ki je kot	ljubezen	spolzka. Njena obljuba Zajetje iz žil ‒ mehurčki	A
Kaj čem? ‒	Ljubezen	pokori otroka. Ne, strel ne bodem streljal	A
modrostjo suhoparno? »Prešernovič je, kdor	ljubezen	peva; ljubezen dalje, čut je subjektiven: med	A
suhoparno? »Prešernovič je, kdor ljubezen peva;	ljubezen	dalje, čut je subjektiven: med subjektivne ergo	A
imeti, jaz, na človeštva deblu šibka veja?	Ljubezen	me navdaja najgorkeja do vseh ljudi, kar jih	A
ristijani? Ne strinja s kristijanstvom se prvaštvo:	ljubezen	Krist učil je ‒ vi sovraštvo; on luč je ljubil	A
dala si, natora! Da nam v srcetopeče melodíje	Ljubezen,	hrepenenje svoje lije, Ko tiho v spanji diha	A
njem in zelení. Ni čudo! saj me je obiskala	Ljubezen	čez dolgo časa spét; Ljubezen pa je seboj pripeljala	A
me je obiskala Ljubezen čez dolgo časa spét;	Ljubezen	pa je seboj pripeljala Zelenje in cvetje, pomlájen	A
v serci pravi, Tako mi vedno govoreč: Če te	ljubezen	ne ozdravi, Ne upaj zdravja nikdar več. Ljubezen	A
ljubezen ne ozdravi, Ne upaj zdravja nikdar več.	Ljubezen	te je pogubila, Mladost zamorila cvét; Ljubezen	A
Ljubezen te je pogubila, Mladost zamorila cvét;	Ljubezen	bode se verníla, Prinesla sercu zdravje spet	A
bode se verníla, Prinesla sercu zdravje spet.	Ljubezen	v serce se vernila, Pomlad se ti na lica bó	A
serce mi bolnó; Oh skoraj, skoraj se prikaži,	Ljubezen!	čakam te težkó! Okó naj mi zasije tvoje, Zasije	A
hladna rosa pada, Po nebu vnéma zvezd se žar;	Ljubezen	diha zemlja mlada, Ljubezen diha vsaka stvar	A
vnéma zvezd se žar; Ljubezen diha zemlja mlada,	Ljubezen	diha vsaka stvar. Molčé ozrè se ona name, Molče	A
noša, Drugo je življenje tam; Le sercé nam za	ljubezen	Vroče bije, kakor vam. Glej! tako okoli pasa	A
mi, da gledam Vzor ljubezni tu zvesté. Tu	ljubezen,	tu zvestobo Gledam z vernimi očmi, ‒ Žalujočo	A
‒ koj zatrepeče Sercé za družbo ti drobnó.	Ljubezen	nas je zapustila, Zvestoba ž njo šla iz svetá	A
šla iz svetá; Le v vašem gnejzdu, tica mila!	Ljubezen	zvesta je domá. Zatórej ko te gledam ‒ brani	A
pomladna noč! Kakó me božaš prilizljivo; Mladost,	ljubezen	dihajoč, Kaj vabiš, maj! me zapeljivo! Psi lajajo	A
zreš očesa! Ne! sveti kómur še cveté Mladost,	ljubezen,	sreča dvojna Samotna postelj čaka me, Mirujte	A
se mi veselimo! . / . / stran 39 . / IV Nova	ljubezen,	življenje novó, Nove mi pesmi iz persi vró.	A
moje izgube! Ti pomnila bodeš vse žive dní	Ljubezen	mojo in moje poljube! Ko verneš po hrupu v svoj	A
se mi spremenílo, Ostalo je, ko prej sercé;	Ljubezen	vérno ohranilo Do mile rojstne je zemljé. Okó	A
Nocoj smo se, bratje! tu zbrali lepó, Da z vinom	ljubezen	nam serca ogreva; Vsak prime kozarec naj v desno	A
Poljub na poljub, in požir na požir! Med nami	ljubezen	je, ne pa prepir, Tu nič se, deklè! ti zgoditi	A
Požir na požir, in poljub na poljub!	Ljubezen	ni kuga in vino ni strup, Zdaj vino vživajmo	A
pri tebi! . /\ .. stran 64 . \/ V njem spi	ljubezen	Daleč, tam daleč nekje drobno utripa srce v	A
tam daleč nekje drobno utripa srce v njem spi	ljubezen	do mene. Ustnice tiho drhte, varno zapirajo	A
svetal, čist in skrivnosten je vžgal: sreča -	ljubezen	- zvestoba? Če veruješ!	A
dati malo sreče! . /\ .. stran 69 . \/ Kmečka	ljubezen	Razmišljam: Če umrla bi!- - - Zvestoba do groba	A
zagovedne čase; smeh izginja v zemljo, kakor krt in	ljubezen	je postala čudna obrt... POPOLDNE	A
meseci, leta, vse to se vrti in vrti in vrti.	Ljubezen,	ki danes mordá kaj obeta, že jutri na gavgah	A
mačehe nekje na dolgih poljih polmraka. In	ljubezen,	ki iz srca odkoraka... In se zavleče kakor ranjenec	A
postane zdaj spet Luč. . /\ .. stran 46 . \/	Ljubezen.	Sla.	A
odsevi narave, študentsko življenje, mladostna	ljubezen,	mestno življenje, vsakodnevni opravki, tu in	A
soba vlažna, da je gospodar pijan. Tako je	ljubezen	sezula bele čevlje, snela venec z glave, obrnila	A
življenje celo: Oltar najlepši je ‒ srca oltar,	Ljubezen	sveta v njem ‒ nebeški je žar, Gospodu žrtva	A
ljubim te ‒ s solzami! Oj mati moja domovina,	ljubezen	moja li edina, ti moja skrb in bolečina, Bog	A
Umrlo je meni srcé, umrle so nade sladké, umrla	ljubezen	goreča, umrla življenja je sreča. Zdaj rakev	A
Kdo se te ubrani? . / . / stran 18 . / Ti	ljubezen	rajska zgnala si mi spanje, ti, čeravno čujem	A
Jetnik Kaj pomaga mi mladost? Za	ljubezen,	za veselje mi nezadoščene želje v srce vlivajo	A
črni zemlji damo velo truplo v tihi grob. Vso	ljubezen	sem nekdanjo v jamo djal s spominom ran, kamen	A
nji naproti, saj po njih zdaj drugi hodi, ko	ljubezen	k nji ga vodi. O pozabi, o pozabi!	A
ljubezniva, v mé ne upiraj temnih očí, da se	ljubezen	nepremagljiva v mojem srcu ne obudi. V njem	A
epremagljiva v mojem srcu ne obudi. V njem že nosim	ljubezen	verno, spremlja me zmerom in povsod; davno z	A
ponočno nebo, naj luna zakrije mi svojo glavo!	Ljubezen	kazala mi pot bo do tjè, kjer v izbici zala	A
kar je blo, za vselej se pustiva. Kaj ti	ljubezen	moja če, ki meni je igrača, ki, ko pod nebesom	A
Južen veter diše, beli sneg se taja; mene pa	ljubezen	zmágavna navdaja. Pómlad naju kliče, duša ljubezniva	A
mogočna nosi ladjo mojo, moje srce vroče pa	ljubezen	svojo. In mogočna reka nikdar ne usahne, pa	A
svojo. In mogočna reka nikdar ne usahne, pa	ljubezen	moja nikdar ne omahne. »Kadar mlado leto pride	A
leži teló. Tam klečé nad tvojo rako sebi bi	ljubezen	tako, kakršno si ti gojíl, rad v želeče srce	A
odmeva. Oblekle so steklene obleke, v njih	ljubezen	jih ogreva. Na obrobju jezera spomina, črn diamant	A
pretočena v trup ladij, iz pajčevin in globočin	ljubezen	večnostna. Kdo izmed naju bo prvi?	A
luninih men, so plima dolin? Se tam zbira	ljubezen,	se nekdo igra z otroki gorja? Sva nesla bleščavo	A
bogovi, zvlekla jo je radovednost ‒ zvlekla jo je	ljubezen.	Ko greš v neznano, lahko padeš, lahko se raniš	A
seboj, in vendar posvečene vse misli so s teboj,	ljubezen	čiste žene je kot jesenski sončni soj; poljane	A
zaživela, bratje vseh strtih evropskih src! O, da	ljubezen	bi se prebudila, kakor ta travica, v srcih steptanih	A
Aeroplani širijo obzorje, dvigajo kozmično zavest.	Ljubezen	vzbuja duh. Psihologija zavesti.	A
si bom. Ti tiče pojo, rožice cveto, naj′na	ljubezen	skoro v kraju bo.« Dekle, zakaj tak′ žalostno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani