Toda pevec udari ob strune, zajame pesem iz lepih oči, pa se napoti dalje, pozabi in živi svoboden. Samo strune vedo o tihi ljubezni iz šumnega Bizanca, od Baltiškega morjá in od prostranih dobrav, ker samo vanje vdahne vedno nova ljubezen novo življenje. Iztok; ti nisi pevec, zato je zaman moja beseda.«