ljubezen (1.201-1.300)

ljubezen, tvoje življenje? Kaj zdaj meni tvoja	ljubezen	in tvoje življenje?Ne poznam te!	A
žensko, ki stoji na pragu, in začuti prepozno	ljubezen	v srcu. Bog s tabo, mladost!	A
bila je tista brezmejna, čista, materinska	ljubezen,	ki je pravo znamenje slovenske duše in slovenske	A
navadna, lena, dolgočasna je bila prej moja	ljubezen!	Po grdih skrbéh, po prisiljenem delu, po brezuspešnih	A
srce, v katerem se je rodíla. Ko bi merili	ljubezen	s korci, bi izmerili pač morje same izgubljene	A
moja mladost: nepoznana, nezaužita, zavržena	ljubezen.	In zatorej nezaužito; zavrženo življenje.	A
z uporno kletvijo zmerjal krivičnega Boga! O	ljubezen,	postala si beseda!Ko si stopila na jezik, te	A
srce! Leži na dnu, kakor črn kamen in vsa moja	ljubezen	ni toliko močna, da bi ga vzdignila ...Ni šel	A
nego te ljubim, uborna zahvala bi bila vsa moja	ljubezen	za veliko odrešenje, ki si mi ga prinesla.Zdaj	A
nego tebe in ni v mojem srcu ničesar več, nego	ljubezen,	zdaj vidim trepetaje, da sem vstal od mrtvih	A
Vse je bilo zlagano in zlagana je bila najina	ljubezen,	zoprna in gnusna komedija ...Nič več nisva govorila	A
poročil in takrat je ugasnila . / . / stran 87 . /	ljubezen	- mislila je dolgo časa, kako bi se pritihotapila	A
tresel od nemira in koprnenja; bala se je zanj in	ljubezen	se je dramila v srcu ... Šla je k materi po	A
ker si ga ljubila premalo, ker je bila tvoja	ljubezen	preslaba, da bi ga prijela s krepkimi rokami	A
so sijale čudno - sočutje je bilo v njih in	ljubezen	in vesela prešernost. Mlad je bil in lep	A
naravnost name si gledala in jaz sem videl	ljubezen,	ki je bila v tvojem srcu ...Ali se spominjaš?	A
Z najmočnejšimi koreninami se ovija srca	ljubezen	do grude. Človeku, po svetu pognanem, iz zemlje	A
nas vseh se pretaka kmečka kri in v tej krvi	ljubezen	do zemlje, koprnenje po zemlji.Veliko sem dosegel	A
njegovo veselje in njegova žalost, kaj njegova	ljubezen?	Ali so bile vse tiste lepe besede le na ustnih	A
sreče kakor pred tremi leti, ko sem ji prisegal	ljubezen	... Nepošten sem bil samo jaz.	A
tudi obrazov, ki so lepi samo tedaj, kadar je	ljubezen	zarisana vanje. ”Pa že pridi vendar k mizi	A
vedela, da jo je ljubila; spoznala je svojo	ljubezen	šele ob tisti uri, ko je videla mater na črno	A
ali kar na cesti vpričo ljudi -- toda kakšna	ljubezen	bi bila to?Resnica pa je, da si nikoli nista	A
vsi zvonovi, naju pozdravljajo in najino mlado	ljubezen!	In ko se tako pripeljeva, v tem lepem vozu, z	A
natihoma zasmejala. ”Zdaj pa je vse pri kraju,	ljubezen	in vse drugo!“ je pomislila Metka in zajokala	A
Franc; kakor si tudi, pridi k meni in vsa moja	ljubezen	je pred tvojimi nogami!“ Stal je na pragu	A
Ali se še spominjaš tiste ljubezni? Lepa	ljubezen	je bila.“ Metka je strnila obrvi in je premišlje	A
morda resnico? Kako bi drugače vedela za tisto	ljubezen?	Sanjalo se mi je samo o njegovi smrti, zato ker	A
o ljubezni in prestrašila se je. ”Ali je to	ljubezen?	“ Teta jo je prijela za roko in stopili sta	A
misliš na pot, ljubezni iskat, napravi se hitro!	Ljubezen	je daleč, zgodilo se je marsikomu, da je ni	A
nemarno slikajo; človek bi moral zaničevati čisto	ljubezen,	zato ker so jo bili pesniki opljuvali.V moji	A
In kakó sveto sva verovala v najino idealno	ljubezen.	Ves svet je bil poln samih vijolic in sončnih	A
bolesti ... To ni bila več polpozabljena, sončna	ljubezen;	to ni bila tista jasna pomlad, ki se je vrnila	A
njegovem srcu: če je bilo sovraštvo, ali če je bila	ljubezen,	ali če je bila neznana in neizmerna bolest.	A
pobožal vso domovino, razložil ji svojo srčno	ljubezen.	In kakor da se mu je v tistem trenotku materinsko	A
čemu in ne da bi jo čutil. ”Mladost je kelih,	ljubezen	je blagoslovljeno vino v njem!Brezmadežna, neoskrunj	A
blagoslovljeno vino v njem! Brezmadežna, neoskrunjena	ljubezen,	ki je sama sebi užitek in plačilo ...Kaj je pač	A
je še nocoj in bo za zmerom? Tako bogata je	ljubezen,	tako prepolna, da bolestno in nemirno išče struge	A
madeževane so njene roke, gobavo je njeno telo ... qqqqq	qqqqq	qqqqqOskrunil si oltar, duh tvojih darov ne sega	A
vedel o ljubezni. Tisto, kar so drugi imenovali	ljubezen	in kar so skrunili z razgaljenimi besedami	A
”Več nego mladost.“ ”	Ljubezen	je bila“. ”Več nego ljubezen.	A
”Ljubezen je bila“. ”Več nego	ljubezen.	V studenec se je pogledal človek in je videl	A
gospod Grivar ... saj lahko sama pogrejeta tisto	ljubezen!	“ Grivar se je najprej prestrašil, nato pa	A
je čutil, da se mu je narahlo tresel glas. ”	Ljubezen,	ljubezen!“ se je veselo zasmejal gospod in je	A
da se mu je narahlo tresel glas. ”Ljubezen,	ljubezen!	“ se je veselo zasmejal gospod in je potrepljal	A
dolge in lepe verze; in bom ljubil sam svojo	ljubezen!	In vse je, kakor je bilo, prav nič se ni izpremenilo	A
Ne poprej. Saj tisto ni bila	ljubezen	-- samo strah je bil.Nič nego strah.	A
popilo jih je, tako da ni bilo kraja več ne za	ljubezen,	ne za sovraštvo, ne za čednost in ne za greh	A
kakor tisti nesrečnež, ki je nameraval razodeti	ljubezen,	pa je govoril o vremenu.“In poleg strahú je	A
smehljaj. Užival je z vrhano mero mladost,	ljubezen,	srečo; in delil je drugim z obema rokama od	A
ljubil je vse stvari in vsaka stvar mu je vračala	ljubezen.	To vse je bilo kakor ob sebi razumljivo; bil	A
nikoli se mu ni zazdelo, da za svojo razsipno	ljubezen	in dobrotljivost ne zahteva le vrhane mere vdanosti	A
rokama, delil je od svoje izobilice radost in	ljubezen;	tudi zdaj je delil z obema rokama, vsakomur	A
bil v mlad, še napol otroški obraz; ni bila	ljubezen,	ki prevzame in pretvori vse bitje človeka; bil	A
čutim do njega neko posebno nagnjenje in skoro	ljubezen.	Ob takih prilikah dvomim nad odkritosrčnostjo	A
noč tako mila, topla in jasna, da čutiš v srcu	ljubezen,	četudi nimaš nikogar, ki bi ga ljubil, sedi	A
ljubili in so ti stregli, ti pa si jemal to	ljubezen	gosposko in oblastno, kakor ukazano tlako in	A
svoje misli, in videl samo njo, čutil samo svojo	ljubezen.	Gledala mu je v obraz hladno in vprašujoče	A
Slivar in se prijazno nasmehnil. ”Da, nesrečna	ljubezen	človeka ubija; ali ni tako, prijatelj Zadnik	A
stran 151 . / sam pehá med vlačuge. Prava	ljubezen	je sramežljiva, tiha, obzirna; skrila bi se	A
je na tešče z imenitnimi besedami razkladal	ljubezen	ter prisegal zvestobo svoji nevesti, bo tisto	A
nevesti, bo tisto noč v bordelu spal. Domovinska	ljubezen	Slovenca je stvar čisto brez primere in podobe	A
moja in vsaka umetnost. Primerjati bi mogel to	ljubezen	kvečjemu z ljubeznijo do matere; do mrtve matere	A
ljubil in kar bo ljubil kdaj pozneje. Zakaj	ljubezen	je ena sama in nerazdeljiva; v en kratek utrip	A
Jaz te nisem zavrgel, ker sem slab in ker je	ljubezen	prevelika v mojem srcu.Tako velika, da je mati	A
prešernim smehom razodene materi svojo tiho	ljubezen?	Tudi meni se je zazdelo.	A
ljubega. . / . / stran 212 . / Tedaj je moja	ljubezen	tako močna, da plane tvoja lepota iz vseh črnih	A
srcih, trudnih od trpljenja. Na licih mladost,	ljubezen	v očeh, v prsih bridkost in smrt. Sedla sta	A
vsekakor; oko je rosno, srce mehko ob njih zvoku.	Ljubezen,	hrepenenje, bridkost ... na tisoče jih je, brez	A
pomeniva; tako govoriva, kakor da ta najina	ljubezen	ni bila roman, niti ne genljiva zgodba, temveč	A
Kosirnika je bilo sram, da se je zaljubil. Res je	ljubezen	nekaj čisto naravnega, lepega, zdravega in tako	A
se je ukvarjal s filozofijo in zgodovino), je	ljubezen	hram lahkomiselnosti in nedostojnosti; čuti	A
še ozrem in milo mi je pri srcu. O mladost, o	ljubezen,	o življenje!Tiha solza se je rodila - - -	A
njih natura... Ko je premišljeval Kosirnik svojo	ljubezen	in te stvarí, je príšel slučajno mimo tistih	A
zato da jih bo slišala in da bo spoznala mojo	ljubezen	...Vsako nedeljo pojdeva s Honzo rožam prilivat	A
”Kelih torej in trpljenje vam je moja vdana	ljubezen,	gospod župnik?Kako grd in velik greh je pač	A
zraku je žvrgolela, vriskala in pela pomlajena	ljubezen,	na travnikih se je lesketala rosa, vsaka drobna	A
v sebi. Tudi nisem nikoli vprašal, odkod ta	ljubezen	in zakaj; dovolj je bilo, da je resnično gorela	A
moje misli. Najgloblje sem občutil to svojo	ljubezen,	kadar je bila ranjena; ah, in kolikokrat je	A
kakor da sem šele zdaj prav in do dna spoznal to	ljubezen,	v teh časih bridkosti, ponižanja in tišine.	A
obsojena na zgodnjo smrt, z njo domovina, moja	ljubezen,	vse.Ob takem strahu me je prešinilo, da bi ljubezniv	A
gumb in se suknja ne zmeni zanj. Če je moja	ljubezen	tako maloverna, da jo užali že dih iz nedišečih	A
lepšega, nekaj, kar bi mimogredé spoznalo mojo	ljubezen	ter ji prijazno odzdravilo.Na vsakem obrazu	A
tistem trenutku je prešinila njegovo srce silna	ljubezen.	Ali paša ga je pogostil, kakor se spodobi	A
Tako močna in koprnenja polna je bila njegova	ljubezen,	da so mu obledela in upadla lica še tisto uro	A
Milan! V tvojih očeh sem videla tvojo čisto	ljubezen,	moje srce pa je zajokalo. Roka daleč od roke	A
že čisto pozabil name? Kaj je tako omahljiva	ljubezen	tvojega srca? Glej, zaročili so me možu neljubljenem	A
občutim tvoje žalosti. Tako neusmiljena je tvoja	ljubezen,	tako brezsrčno tvoje usmiljenje: daj mi, mlademu	A
pa zbogom, teta Agata, in Bog vam povrni vso	ljubezen	in dobroto!« Pol v sanjah, z iztegnjenimi	A
skuhala devojka tisto jutro. Hrana mu je bila	ljubezen,	njena lepota močna in sladka pijača.	A
Položil je prednjo vso svojo globoko, vdano	ljubezen,	ne da bi oskrunil njenih spominov na onega človeka	A
je čutil veselega in zadovoljnega. Njegova	ljubezen	je izgubila vso grenkost in otožnost.Prej se	A
nemirna duša. Čutila je obenem, da je njena	ljubezen	preresnična, preotroška in preslaba, da bi ga	A
”Oprostite mi... za Boga... oprostite mi mojo	ljubezen...	“ Vstal je kakor v sanjah; čutil je, da je	A
njega veseli in zadovoljni, na obrazih pomlad,	ljubezen	v očeh.Zamišljen in žalosten se je napotil proti	A
šepetal besede, kakršnih ni poznal prej nikoli.	Ljubezen	dolgih let se je izlila v eno samo strugo; vsa	A
Zavedal se je, da je oskrunil svojo čisto	ljubezen.	Samo časih, za kratek hip, ga je obšlo nekaj	A
Razlila se je čez vse njeno bitje njegova vdana	ljubezen...	Nekega popoldne je dobil v urad pismo; Helena	A
nič glasnega in nič razposajenega, in njena	ljubezen	je bila mirna in resna...Spominjal se je glav	A
kjer je mladost in zdravje, lepota, resnica,	ljubezen,	umetnost, vse, česar je z vročim srcem iskal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani