Nič posebnega, je mislila. Ko je pa v tihi noči ležalo pismo pred njo in so gledale vanjo te okorne poteze materine roke, iz katerih je dihala ljubezen, tista prava in neponarejena ljubezen staršev, je občutila, da je materino pismo na otroka, ki biva v tujini, vendar nekaj posebnega. Stavek za stavkom je brala, počasi, kakor bi bile te besede svete.