nova beseda iz Slovenije

ljubezen (1.001-1.100)


ki ga je groza prihodnjih dni, vzraste tolika      ljubezen.      ”Ni še našel dela!“ je pripovedovala.  A
upanja. Ali Tone je molčal, bolela ga je njena      ljubezen.      »Jej, Tone, in potem malo zaspi!  A
- Razlivaj zakasnelo      ljubezen,      prilivaj praproti!Dan na dan po troje veder  A
nosil celih čevljev in da je zaradi tega minila      ljubezen,      le zaradi tega minila mladost!A človek je slab  A
Nocoj je šla.      Ljubezen,      vdanost, zvestoba, vse čednosti tega sveta   A
božji, hiša mu je podobna, kakor brat bratu, in      ljubezen      je med njima.In kadar pojde v daljne kraje po  A
In kadar se povrnem, ljubi moji, takrat bodi      ljubezen      med nami in krščansko usmiljenje!« Rekel  A
in vsa srca so se odpirala njemu v hvalo in      ljubezen,      vsa srca so zahrepenela k njemu. Napotila  A
nogami. Tončka je čutila, da je bila Lucijina      ljubezen      zmerom bolj vroča in divja.Nič ni pripovedovala  A
visoka črna debla. Otroci se držé za roke in      ljubezen      jih napravi močne in pogumne, strah je ublažen  A
plotom? - Saj je v tebi, saj je v meni zgolj      ljubezen,      za greh še prostora ni ... komaj da ga je za bridkost  A
nazadnje kamenjali. Anka, temu tujcu se pravi      ljubezen!      ”Ne glej tako plaho in žalostno, Anka!  A
rokami. Poželjiva, od ljubosumnosti blazna      ljubezen      se je povrnila v njegovo kri, ko je bil ljubosumen  A
zaklenil duri in je hitel, zato ker je tako velela      ljubezen,      ki je bila v njegovem srcu ... In ona je čakala  A
črno, obraz je bil ves bled in v očeh je sijala      ljubezen      z motno lučjo, za črno tkanim pajčolanom ...   A
je vse podrlo in vse zvrnilo pred nama. In      ljubezen      -- kam?In mladost -- kam?  A
zaloputnili vrat pred nosom! ... Vzrok: nesrečna      ljubezen!     Če bi šlo po tvojem, so se obešali, utapljali  A
izmed tistih sedmerih so celo pisali: nesrečna      ljubezen,      ljubosumnost, to in ono, tako in tako ...Jaz pa  A
materinem telesu ... In sem šel -- kaj ni to nesrečna      ljubezen?     “ Gospodu je bilo dolgčas, toda zgenilo se  A
prava in trdna podlaga zakonskemu življenju.      Ljubezen,      tista mlada, vihrava, nespametna, je največja  A
sanjah je minilo tisto leto, ko sem užival njeno      ljubezen.      Lepa ženska je bila, njene oči so sijale  A
sanjah je minilo tisto leto, ko sem užival njeno      ljubezen.      Nosil sem ji jopico in sončnik, kadar sva  A
na drugo in stezal belo glavo ... ”Ali je to      ljubezen?     Zdi se mi, da sem ji napósled čisto malovažen  A
neveste, prijatelj ne prijatelja. Zadovoljnost,      ljubezen,      rodoljubje, navdušenost za vse, kar je lepo  A
vojski. Vse veselje je minilo, minila je vsa      ljubezen      in prijaznost.Prijatelji se niso več krščanski  A
že tolikokrat in tako svečano dokazal svojo      ljubezen!     Pomisli, Ofelija, da sem to bil takorekoč vzdignil  A
tolikokrat gledal vanje, videl v njih svojo mlado      ljubezen      in svojo največjo radost; zbogom, ustnice, ki  A
se ne mogla dotekniti. Ti se nisi poslovil,      ljubezen      se je poslovila od mojega srca; tam pod kostanji  A
203 . / ni ljubezni med nama - gospod, kaj je      ljubezen?      - in tudi zato, ker se s takimi besedami stvar  A
smehlja!“ Tisti večer je visoko vzklila njegova      ljubezen      in je prepredla s koreninami vse njegovo srce  A
kakor sebe te bom branil, bolj bom branil najino      ljubezen!     Ti pa se nič ne boj in nič ne misli, sméj se  A
mu je strmela v obraz; tam je videla njegovo      ljubezen      in se je nasmehnila tako narahlo, da binihče  A
drugi ne bil opazil, kakor njegova prestrašena      ljubezen.      ”Čemu nisi prišel?“   A
ljubi mati bolnega otroka, v trpljenju spozna      ljubezen.     Tudi tvoj križ bom vzel na svoja pleča, ki so  A
stopiva, pod tisto jablan, kjer sva sklenila      ljubezen      za zmerom.“ Šla sta na vrt, ki je bil ves  A
že tisto noč in tisto uro, ko sva sklenila      ljubezen,      se mi je hudo storilo pri srcu.“ Pogledala  A
finejše družbe; dal jim je radovoljno svojo      ljubezen,      da so jo grohotaje in zabavljaje našemili v  A
njeno čisto dušo - kako vlačijo po blatu njegovo      ljubezen.     A ni si je opal braniti, da se ne bi osramotil  A
je hodil pozno v noči po svoji sobi. Njegova      ljubezen,      njegova ljubica, napol še otrok, nedolžen in  A
njega, kakor zaljubljenec, ki mu je omamila      ljubezen      srce in misel?Fant, razparal si svoja prsa,  A
strahu, kakor mu ukazujeta umetniški inštinkt in      ljubezen.      Brez strahu in brez obzira, tudi brez čustva  A
in ne druge ljubezni, nego mogočno in globoko      ljubezen      do samega sebe.V politiki se ta pasma navadno  A
Govekarji ne morejo ljubiti naroda, za tako      ljubezen      ni prostora v njih praktičnem srcu; zato so  A
ga sprejmem radosten, ker sprejmem njegovo      ljubezen.     Jaz vem, o gospod, kaj vam žali srce.   A
ko smo sinovi in dediči Smoleta in Čopa? Našo      ljubezen      ste uživali kakor zaslužen kruh in nam samim  A
nepotrebnih besed in druge navlake, na dnu srca je      ljubezen      in je zvenela prijetno celo iz nerodníh besed  A
pravite, da bi bil dvom neplemenit. Toda njih      ljubezen,      ki je resnična, ni izlita name in na moje pesmi  A
v stran? Kdo izmed njih me je spoznal (zakaj      ljubezen      je mati spoznanja) in je ugledal z globoko radostjo  A
in simbol vaših idealov, in da je bila vaša      ljubezen      le gorko koprnenje iz te žalostnedoline realnosti  A
doline realnosti -- nič drugega torej nego      ljubezen      klavrnega klativiteza do nikoli ugledane, visoko  A
aristokratska, in tudi nemško je govorila! Toda moja      ljubezen      se ni rodila iz njene lepote, ne iz njenega  A
gledal, iz koprnenja jetnika se je porodila moja      ljubezen.      Zato ni mogla objeti drugega nikogar nego Julijo  A
in spoznali boste, kako resnična je bila moja      ljubezen.     Zamislite se in spoznali boste tudi, zakaj nisem  A
odkritosrčna, prav tako malo kakor češčenje in      ljubezen      in klobuk je bil svet le neradovoljno in zaradi  A
kdaj poprej. . / . / stran 88 . / NESPODOBNA      LJUBEZEN      I Bilo je še zelo zgodaj spomladi  A
želodcu? ... Zdaj ne morem več; uklenila me je      ljubezen      in tako ni več govora ne o pameti, ne o srcu  A
tako ni več govora ne o pameti, ne o srcu ...      ljubezen      živi svoje življenje zase, brez argumentov in  A
odkod, ko sem šele v njenem objemu spoznal      ljubezen,      tisti ‚ogenj, ki nikoli ne ugasne‘, in ko ni  A
duha in brez poezije, posebno tisti, ki opevajo      ljubezen      in domovino.Vsem se zde taki; nekoč sem jih  A
trdosrčen oče, lepa hčerka, krepek ljubimec,      ljubezen,      prepir, žalost, obup, junaštvo, sreča, ”in tam  A
visok in ponosen kakor Cezar, a na tleh moja      ljubezen      in ona na tleh, obraz objokan, srce razparano  A
Njegovo veličanstvo kralj Malhus ukazuje! Spolna      ljubezen      je nemaren in nizek čut, ki nikakor ne pristojí  A
poje tisto edino, kar je božjega na zemlji:      ljubezen      in mir ... Da bi se spustilo to blagoslovljeno  A
v življenje in večnost, vera váse, plameneča      ljubezen      do vsega, kar je?Vse to je pač bilo - in srce  A
na sramoto in ponižanje, na ošabno poteptano      ljubezen,      na izdano zvestobo in ogoljufano zaupanje.Ali  A
245 . / predstojnikov, spoštovanje tovarišev,      ljubezen      mladine; tisto revščino ali tisto bogastvo,  A
manjša od mene in gledala je kvišku! ... Ali je      ljubezen,      spoštovanje, zaupanje, ali je vse to odvisno  A
težko ji je bilo. Tako mu je darovala vdano      ljubezen,      v njenih rokah pa se je izpremenila ljubezen  A
ljubezen, v njenih rokah pa se je izpremenila      ljubezen      v zasmeh in ponižanje.In zdelo se ji je drugič  A
nov in nerazumljiv čut: komaj zavedna, uporna      ljubezen      do samotne, temne globeli, do polrazpale cerkve  A
bi šla zdaj v hrib, tako počasi, roko v roki,      ljubezen      v srcu?Ti me nisi imel rad, Mate!  A
sovražijo, kakor da bi jih bila ranila moja      ljubezen      in njegova sreča!“ Na pragu je stala mati  A
ste ga obsodili, zato ker je preslabotna vaša      ljubezen!     “ Ženska se je napotila v globel, mati je  A
nekaj posebnega, čisto novega; zdi se mi, da je      ljubezen.     Od tedaj je vse pri kraju.   A
žalost; začutil je nenadoma plaho in skrito      ljubezen      do teh tihih senc, ki so polnile rako do roba  A
jih ljubil -- z okrutno silo bi mi izrivali      ljubezen      iz srca ...Zatorej stran, pa Bog z vami vsemi  A
Nasmeh je ostal na ustnicah; mehka, sočutna      ljubezen      se je budila v srcu. ”Hanca!“   A
zabrisala druga solza, iz bolezni porojena. ”Tvoja      ljubezen      mi je kakor svetinjica, ki jo nosijo pobožni  A
mano po ulici. Tako je zavrgel to mojo vdano      ljubezen      ...“ Kaj se je zgodilo z njim?  A
davnim časom, ko se je poslavljal, je bila njena      ljubezen      že vsa mirna, vdana.Spoznala je tedaj, da je  A
tej misli se je razžarela, je skipela njena      ljubezen.      Oklenila se ga je z obema rokama; držala bi  A
imel res rad. Obleče gosposko suknjo, pa sleče      ljubezen;      za berača je bila dobra, za škrica ni.Pa se  A
zato, ker ga imaš rada -- Bog ti blagoslovi      ljubezen      -- samo zato, ker je mevža in drugega nič!“  A
Iz velike žalosti je vzklilo upanje.      Ljubezen,      v bridkosti pomlajena, je vzplamtela v svetel  A
hrepeni moja roka, kako že prekipeva moja moč!      Ljubezen      -- povrnila se je, ki sem jo bil izgnal, od  A
in brez sovraštva in vzameva s sabo vso tiho      ljubezen      svojega doma.Kdor bi naju srečal in ogovoril  A
daljavo. Tam, na tisti grapavi poti, se je rodila      ljubezen,      blagoslovljeni studenec vsega življenja in nehanja  A
v sončni rosi okopane, tako dobrohotne, za      ljubezen      in radost ustvarjene, da je človek zardel v  A
ne še Prešeren. Tisti Heine, ki je ljubil      ljubezen,      ne ženske.Zaljubljen sem bil, da nikoli tako  A
Zaljubljen sem bil, da nikoli tako, zaljubljen v      ljubezen.     Pisal sem verze na čast -- komu?   A
ta drobni, tenkozvonki glas in, ah, te rdeče,      ljubezen      žehteče ustnice, da bi človek zavriskal ob njih  A
Tvoje sovraštvo, o Kolokotronij, je prekipeča      ljubezen.      Premajhen je kelih tvojega srca, čeprav se širi  A
je hudo in grdo le zategadelj, ker ti žali      ljubezen,      ker ti ovira objem. In vse, kar bi v mogočnem  A
je edinole oltar, na katerem bi daroval svojo      ljubezen      noč in dan ... V tujini si, v mrzli samoti  A
ne prosi zanj. Pojdi in razlij v pesek svojo      ljubezen!     Po takem blagu ne vprašajo tam doli, ne vprašajo  A
ali je grudnov cvet. Razlij v pesek svojo      ljubezen,      razlij svojo mladost!Morda pa še za oboje dobiš  A
zaljubljenec, kadar se mu nekoč zazdi, da njegova      ljubezen      ni bila dovolj hvaležno sprejeta, ne dovolj  A
Ozlovoljen in užaljen trešči vso svojo cekinasto      ljubezen      v blato ter se okrene šobast: ”Če si tako visoka  A
bolj nego poprej. Nad vse bolestna je bila      ljubezen;      kljuvala je v srcu noč in dan, čeprav jo je  A
življenju in trpljenju, v vsem mojem nehanju.      Ljubezen      ne mara več visokih besed in ganljivih občutkov  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA