Rad na tvojo, hrabri Samo! črno bi pokleknil jamo, prst poljubil, ki pod njó hrabro ti leži teló. Tam klečé nad tvojo rako sebi bi ljubezen tako, kakršno si ti gojíl, rad v želeče srce vlil. V pesmih glas bi svoj povzdignil, z njim Slovene bi navdihnil; tvojo vrednost rod spoznal, tebe vreden bi postal.