Snežéne oblake pod nebom podi; Cveteča pomlad mi v serci sije, Vse klije mi v njem in zelení. Ni čudo! saj me je obiskala Ljubezen čez dolgo časa spét; Ljubezen pa je seboj pripeljala Zelenje in cvetje, pomlájen svét. In tisoč, in tisoč rožic poganja, Iz serca mi nove pesmi vró; Izbujajo se iz dolzega spanja, In ž njimi veselje, življenje novó.