nova beseda iz Slovenije
vhod našega kralja, vse mesto se pripravlja na | lep | sprejem, in naspati se je treba, da ne bomo | A |
maslec žganja na dan. Mati so po poti marsikak | lep | nauk dali svojemu sinu, tudi eno srebrno dvojačo | A |
Avguštinov želodec v takih težavah. Tudi marsikak | lep | krajcar je dobil od gospodov, katerega pa ni | A |
polica visela nad prepadom, med suhim listjem | lep | nož.Ali kako bi prišel do njega? | A |
blizu, prime zanj in spusti precep. Nož je bil | lep, | imel je črne platnice, v njih so bile vložene | A |
je prišel Kočmur po trati proti hiši. »Kak | lep | nož sem našel danes!« mu vpije Tonček naproti | A |
‒ Pet cekinov, pravite? To je | lep | denar!Ko bi jaz le na pol toliko poznal pota | A |
in malo nista mogli razumeti, kako bi mogel | lep | lajtnant ali postaven ritmajster biti nevaren | A |
bil nekaj let starejši od lajtnanta, bil je | lep | mož; njegov sicer resni obraz je pokazoval neko | A |
Lansko pomlad pride nekega dne na Bučnik mlad, | lep | Talijan.Bil sem ravno tisti dan ondi in Bentivoglio | A |
ozdravela popolnoma in neke nedelje ‒ bil je | lep, | topel popoldan v pozni jeseni ‒ izprehaja se | A |
je to vse minilo. Lansko pomlad, bil je prvi | lep | pomladanski dan, ko so prvikrat mravlje prišle | A |
junaštva in odločnosti ni primanjkovalo. Bil je | lep, | postaven fant.Kdor ga ni poznal, bi mu prisodil | A |
Stopila sta k nageljnu. Bil je | lep, | košat.Imel je več cvetov, Minka je izbrala najlepšeg | A |
sonce in ptički pojo v gozdu. In dan je tako | lep. | Anica je obrisala solze. | A |
Srebrna mesečina ju je obsijala. Večer je bil | lep. | Vetrič se je poigraval s cvetlicami. | A |
Dekleta so se nasmehnila. ‒ | Lep | si, srček moj! ‒ se je nagnil major k svoji | A |
pajčolan, ki je segal do tal, venčal pa jih je | lep, | bel venec.V naročju je držala šopek krvavordečih | A |
druga, katere glas ni bil prav nič manj mil in | lep | za uho.Mnogi so jima radi prisluhnili, nihče | A |
Vlado Kreslin . / . / stran 4 . / Nokturno | Lep | večer se dela. Tak kot le redkokdaj. | A |
roke in se trepljali po ramenih, kot da se že | lep | čas ne bi videli.Tu, pri njihovi mizi ‒ sem | A |
Črn je kot cigan! | Lep | je kot Cigan!Gleda kot Cigan in še na strune | A |
Ti še ne veš! Marsikateri črn in | lep | in pameten je zaradi ženske že izgubil glavo | A |
Halgato dolgo ni mogel zaspati. Razsanil ga je | lep | nemir, ki je bil spričo občutka, da je zdaj | A |
so mu seveda rekli, ker je bil nekoč nekomu | lep. | Še najbolj verjetno, da je bilo to mama. | A |
Le v maminih očeh, pravijo, je vsak lahko | lep. | Meni se namreč ni zdel kaj posebnega. Lepec | A |
si bova pokvarila dan, ki je tudi tako lahko | lep. | Umolknil sem, čeprav ji nisem zmogel pritrditi | A |
najsi je bilo vse, kot se mi je zazdelo, le | lep | trenutek, zagotovo sva ga še nosila s sabo in | A |
Tito, je le odmahnil Pavlica. Tito je bil | lep | človek, to vsi pravijo.Njemu seveda niti na | A |
volitve in za praznik dela. Bil je skoraj tako | lep | in urejen kot Pavlica, ki mu je žena v naprstni | A |
zlato gvantno iglo. Batistuta in Mlačiči, ki že | lep | čas nista kaj prida skrbela zase, sta bila v | A |
naravnost v oči. Zanimalo me je, ali je res tako | lep, | kot si pravila? se mi je blago nasmehnila. | A |
omnibus.se/beseda) Prvi pomladni dan je bil | lep | kot dojenčkov obraz in nebo je bilo čisto kot | A |
njegovega vdora. Imela je prodirljiv pogled in | lep | nasmeh okoli usten, zaigrala je s svojimi jamicami | A |
vrednost zlate jame! Zavila sta v prigorje, bil je | lep | dan, da kmalu ne bo lepšega, in bil bi lep tudi | A |
je lep dan, da kmalu ne bo lepšega, in bil bi | lep | tudi, če bi treskalo in bi padale gnojne vile | A |
katerega deblaste, vodoravne veje so pokrivale kar | lep | kos ravnice in katerega dva vrha je zagledal | A |
ono stiskavo obdobje snubljenja, ko je človek | lep | in dober kakor nikoli prej in nikoli več pozneje | A |
kapljico. Pod kostanji v bližini postaje je bil | lep | gostilniški vrt.Če bi hotela, bi tudi obedovala | A |
vselej trepetal in se zgrozil, čeprav bi bil to | lep | in lahek konec, kar nasladna, pravljična smrt | A |
dopustila bom, da bo v meni klilo naprej, to je | lep | sklep, tako in zdaj h koncu.Varovala bom v tej | A |
nagovori, sedmina, dnevnice in to, navsezadnje res | lep | pogreb, kot ga je deležen malokdo, tudi sorodniki | A |
poper, magi in por, vsem je bilo jasno, da je | lep | pogreb pokvarjen, dober vtis uničen, začelo | A |
nekoliko stotov soli; kar mu naproti prižvenketa | lep | voz; na vozu je pa sedel cesar Janez, ki se | A |
dvor, ki pravijo, da je neki silo velik in jako | lep. | Tam stoji straža vedno pri vratih noč in dan | A |
ne dela nobena stvar tolikega nepokoja kakor | lep, | zaroden les.Nima prej miru, da ga izpridi; zato | A |
in belih, pa tudi polovico orehove potice in | lep | kos gnjati.Dadé nama vsakemu svoj stol in pila | A |
znan vsem, ki beró Novice. Že marsikateri | lep | in koristen sestavek je bil iz njegovega peresa | A |
ostrovóhi Bole ne, ker med njimi sem bil tudi jaz | lep, | kodroglav mladenič in za vino sem dajal, kakor | A |
‒ pst, pst!« »Na tem ozemlju bo stal lahko | lep | park.Sedaj je še vse v povojih. | A |
kazal cvet mladosti in izraz možatosti obenem. » | Lep | človek,« je izpregovoril pl.Pester. | A |
v žerjavico pod kozico, v kateri se je cvrl | lep | kos mesa.»To pa ne bo goljaš. | A |
sedaj tako zoprn?« »Ni mi zoprn, saj je drugače | lep | človek, toda ponagajam mu rada.« ‚Čemu mu nagaja | A |
Ne morem pustiti dece same v koči. Da, | lep | zaslužek je na Konj-planini.Drvarji so mi pravili | A |
rdeče jagode. Vrhu rebrin jih je sprejel vase | lep | in svež hrastov gozd, po katerem so se vile | A |
je razjasnilo pred očmi, je videl nad seboj | lep | kos vedrega nebosklona.Na njem so rojile zvezde | A |
ne diši delo, pa se zatepe v gore.« »To je | lep | red v Bosni.Vse domače prebivalstvo uide pred | A |
koristnega zapustil v Bosni. Vsaj drvarji naj imajo | lep | spomin na gospodina Franja.« Segel si je v polno | A |
lepe kroje z umetnim vezenjem.« »Res nam ugaja | lep | odevek, toda na krepke, mlade ljudi se ozremo | A |
obraz, spačen od razočaranja, tisti hip ni bil | lep. | Vilar se je v zadregah branil in izgovarjal | A |
« »Ne vem, kakšen je mostarski, a jalski bo | lep | in za večnost.Učen je gospodin Franjo, sicer | A |
ovtipnosti. Jezil se je na inženirja, ker je postavil | lep | in trden most, za katerega si generalov adjutant | A |
svojo paznost. »Tudi zato, in pa ker je bil | lep | mladenič: obraz okrogel, poln, kakor na kopitu | A |
razburjenosti vse gori v njem in na njem, in | lep | mladenič je bil videti v tej gorečnosti. | A |
zanimanjem gledal na prišleca, misleč morda: | lep | materijal bi bil ta za vojaštvo. »O | A |
veseli, da so dospeli na Hrvaško in so dejali: » | Lep | imajo Hrvatje stolp, podoben je našemu; tako | A |
imajo Hrvatje stolp, podoben je našemu; tako | lep | pa vendarle ni, kakor ga imamo v Butalah!« | A |
sežgali. Njen soprog ji je bil še preskrbel | lep, | stanu primeren sprevod iz ječe do grmade.Spremljali | A |
vsega zbora svetnikov, kar jih je v pratiki. | Lep, | izpodbuden in hvalevreden načrt! Sedi gospod | A |
literate; polovica vsake knjige ‒ nič kot sanje! | Lep | denar si zaslužijo s sanjami, veš, da ne pišejo | A |
Zakaj čast je dragoceno blago. O, kako | lep | je bil dan zgodnje pomladi!Nebo vedro brez oblačka | A |
zdaj onega učenih gospodov doktorjev. Kako | lep | se mu je videl ta prizor; dve častiti moški | A |
»Tako?« sem rekel. » | Lep | ste urednik!V redu! | A |
dejstvo. Često čujem za seboj zavistne glasove: » | Lep | je, tristo petelinov!Koliko mora počivati in | A |
preminule malenkosti in je »smrtna kosa« jako | lep | izraz. Mislim, da se zaradi same »smrtne kose | A |
staršev ‒ blažena sreča, če jih najde! ‒ Kako | lep | je tak dogodek, kako ganljiv, kar solza se ti | A |
ven!« Dobri Smuk je imel zdaj tehten vzrok in | lep | povod, da gre na kisla jetrca, poslužil se ga | A |
/ . / stran 26 . / Tako smo preživeli prav | lep | popoldan, le »Naroda« je bilo malo preveč. | A |
duhteč kakor tisoč petelinov, in slednjič prav | lep | pozdrav od gospo da in gospe, ki ju naj zvečer | A |
brez vsega drugega: »Ti tega ne razumeš!« ‒ | Lep, | jasen, prepričljiv dokaz!Kdor se mu ne vda, | A |
stanovanja, ki vam zdaj stoje prazna in brez haska in | lep | skupiček boste dobivali za živila, za drva, | A |
še potica in trijet, ako nisem česa pozabil. | Lep | spored, bogat spored in mati županja tako prijazna | A |
klepal doma sok, zelje in krompir, ko se nudi tak | lep | izgovor za kosilo v Lučah. Prvi je šel z doma | A |
pokonci, pričel je z rokami opletati in kričati. ‚ | Lep | rodoljub,’ me je oponašal, ‚ki še za liter vina | A |
Pij moje vino! ... Jaz sam sem | lep, | jaz sam sem blag med njimi ...« | A |
svetli čevlji, ki je z njih krtačenjem tratila | lep | del dneva. ‒ Hvala gospe Jerajeve ji je dobro | A |
je zadovoljno sprejel. Po hrbtu roke si je v | lep | grebenček nasul črne štupe ‒ tako je videl delati | A |
fižolov.« S tem odgovorom je žel pravzaprav | lep | uspeh, kajti so se kar okna tresla od smeha | A |
ljubeznivo tipal ondi spravljeni bankovec. ‒ | Lep | dan je bil danes, vetroven sicer in deževen | A |
sklenjenimi rokami gledala črvička in zašepetala: » | Lep | otrok ne bodi uročen!« Že je izprevidela, da | A |
‒ »Kaj naj poročam odboru?« » | Lep | predsednik si!« se je namrdnila gospa.»Ali se | A |
grabljami. In res je dobil mojster Pirc od sodnije | lep | dekret, pol pisan, pol tiskan, in je stalo v | A |
je ujel očetovo roko in jo poljubil. Posebno | lep | ogovor, oster in pretresljiv je bil mojster | A |
stran 255 . / Škoda je žrebička, ki je tako | lep | in ga bodo še pogrešali, zakaj konj rjavec gre | A |
mogoče, naši pa jih vendar najdejo. Npr. dan je | lep, | sonce pripeka, pa gredó in ko se vrnejo čez | A |
odgovorna naloga, da druga drugo pobijeta. | Lep | je ta cilj in vreden najboljših moči. V dosego | A |
Ne bo dražje, toda bo zaleglo! In kako | lep | bo pogled in veličasten in v modernem duhu. | A |
progi potom javne dražbe, kar ji utegne vreči | lep | kos denarja.In so pravili, da ustavi železnica | A |
šolski radio. In bo zopet zaznamovati jako | lep | napredek. [ Jutro, 8. februarja 1932 ] | A |
zapovedanih praznikih nosi, ako ni deževno, | lep | svetel cilinder in v levi roki po dolgem zganjeno | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |