V ravnici je bilo odslej vsako jutro že navsezgodaj slišati pastirjevo piščalko. Z okna v grajskem stolpu pa ji je odgovarjala druga, katere glas ni bil prav nič manj mil in lep za uho. Mnogi so jima radi prisluhnili, nihče, razen starega pastirja Lacija, pa seveda ni niti slutil, da je to v resnici srčna govorica mladih zaljubljencev, ki sta tako znova našla pot drug do drugega.