Razglednice so bile le za zajtrk. Opoldne mi pritovori njegova pobožna Jera, titularna devica šestdesetih let, ogromno torto, ki bi zadostovala za pol leta želodčnega katarja, nadalje velikanski šopek, pisan in duhteč kakor tisoč petelinov, in slednjič prav lep pozdrav od gospo da in gospe, ki ju naj zvečer gotovo obiščem. Najsijajnejša točka vsega slavja me čaka ravno zvečer: to je govoranca Antona Rebule v krogu ad hoc zbrane prijateljske družbe.