Bila je preglasna, dete je zavekalo. Obe ženski sta prihiteli k vozičku; kratka Marjanica ga je gugala in poleg pela »aja tutu«, Kocmurjeva je s sklenjenimi rokami gledala črvička in zašepetala: »Lep otrok ne bodi uročen!« Že je izprevidela, da je opravila pri Marjanici ‒ zaman je bila pot!