kvišku (701-800)

da bi strele grom zadel na njeno uho, odskoči	kvišku	in pogleda skozi grmičje na plano...In glej, tamle	A
je, da je on; zakaj ji je tako utripalo srce!	Kvišku	plane, zdaj ga ne sme videti, on je ne sme videti	A
vse okoli njega. Pri tej priči plane Perun	kvišku,	vrtne duri se nanagloma odpró in pred gospodom	A
gospoda, ki mu je ležal na strani. Záboj plane	kvišku,	gre oglarju naproti ter mu razloži o kratkem	A
prestriže mu dekle besedo, sklonivši se ponosno	kvišku	pred njim. Nikoli prej ni bila tako lepa Zora	A
220 . / bi ne bila Barba pri tej priči planila	kvišku	ter prestregla jo v svoje naročje.Dekle se oklene	A
bremenom; zdaj pa zdaj se je katera nagloma	kvišku	vzpela, ko je z nje zdrsnil južni sneg.Tih mrak	A
Led je bil prebit. Gospod Mirodolski plane	kvišku.	»Vi veste, kje je moja hči?« zavpije.	A
veverica spleza dekletce po lestvicah ob stebru	kvišku,	vrhu stebra postoji, potem začne počasi stopati	A
potem po drugi nogi; nato leže vznak, skoči	kvišku;	lovi se, kakor da bi padala, in zdaj - srce	A
vil med skalovjem peneč potok; gole peči so	kvišku	molele ob straneh in med njimi so siromaško	A
tja po dolini; slednjič je kakor srdit planil	kvišku	ter stresnil glavo, kakor da bi se hotel siloma	A
ko pride oče. Njegove stopinje jo zdramijo;	kvišku	plane, okoli vratu se oklene očeta in strastno	A
se prikaže Metka iz gozda, kakor blisk plane	kvišku	in jo pozdravlja z veselim lajanjem (ki je bilo	A
žlice in skledo. Na pol miže se plazi, rep	kvišku	držeč, proti mizi; grede se leno podrgne ob	A
obotavljajo, postopajo okrog nje, zaganjajo se	kvišku	ter nagajivo kljujejo rdeči podbradek materi	A
ti me ne ljubiš!« zavpije Valentin in skoči	kvišku,	»ti me ne ljubiš!Ko sem v daljni deželi zdihoval	A
v obe roki skrival. Čez nekoliko časa plane	kvišku,	sname puško s stene, obesi jo čez ramo ter gre	A
pri tej priči po vseh udih žalujočo deklico.	Kvišku	plane in oklene se z obema rokama svojega ljubega	A
potem nastane tihota okrog. Preplašena planeta	kvišku.	Dekle seže po vrču in odide hitro domov.	A
ko jo ogovori, obide strah deklico, ki skoči	kvišku	in prime jo za roke.Roke so trde in mrzle.	A
šentjernejčana.« Podgorec, to začuvši, plane	kvišku,	ponudi velikanu čutaro in veli: »En bokal ga	A
jo poljubi in objame. Vila se predrami, skoči	kvišku	in ustreli Petroviča v srce.Mrtvi junak leži	A
stiske in težave. Zdrav in vesel sem skočil	kvišku	in se oziral zopet po znanem svetu.Videl sem	A
Na strmem klancu zadene voz ob skalo, odskoči	kvišku	in se postavi navpik.Notburga in Žandelj odletita	A
silnih smrek, katera so potem izpustili nazaj	kvišku	in ga tako raztrgali.Grad njegov so oplenili	A
hrščale in pokale, ko jih je dvigal in silil	kvišku,	izpodletelo mu je gotovo stokrat, preden se	A
ne stane nič več truda kakor hoja. Drknil je	kvišku	tako brzo in zlahkoma, kakor da ga poteže kaka	A
»Vidiš, Jakob! Tako gre ta reč	kvišku,	če ima človek glavico. Včasi sem naredil tako	A
sosed, da so babe vse hudičeve, vrže Peter glavo	kvišku,	se zakrohota in pravi: »Tudi jaz tako mislim	A
navzdol in se dotikali skoraj stebrov, molečih	kvišku.	Iz vrat je pihala po eni plati mrzla sapa, da	A
se mu zdi, kakor da bi ga potegnila neka roka	kvišku,	ali brez bolečine.Ko ga postavi zopet na zemljo	A
spet pri štoru, obešeni telebi na tla, skoči	kvišku	in plane vnovič na moža pri štoru in tako se	A
spokornika in se priklanjal križu, potem pa zletel	kvišku	in zginil.Tudi pozneje je prišel h križu vsako	A
/ stran 46 . / Steza je zavila naravnost	kvišku.	Bila je tako strma, da so se komaj komaj vlekli	A
nesel preko vode. Na oni strani pa sta splezala	kvišku	med skalami, ki jih je bil poln globoki jarek	A
že visoko tam gori. Počasi sta se premikala	kvišku,	ker sta morala biti pre vidna in sta morala	A
vso silo se je oprijel vrvi in se je zaganjal	kvišku,	da ga je po dlaneh skelelo.Samo enkrat je še	A
gotovo sem Kekec ... « In deček se je vzpenjal	kvišku,	da mu je skoraj sapa pošla.Nič več se ni ozrl	A
« S poslednjimi močmi se je poganjal Kekec	kvišku.	A glej ‒ stena tu gori ni bila več tako gladka	A
je kar zasmejal. Lahkotno se je vzpenjal zdaj	kvišku	‒ urno, urno kakor veverica.Ozrl se je navzgor	A
stopnicah s podstrešja desetar Janez, dvigal prst	kvišku	in stokal.»Od vraga me je neka žival na podstrešju	A
beli, počasi in drug za drugim, držali so roke	kvišku.	Spremljal jih je vod tretjega bataljona z brzostrelka	A
top. . /\ .. stran 127 . \/ Vsi smo se ozrli	kvišku,	ker smo zaslišali brnenje.Visoko je letelo italijans	A
k materi in vsem bo lepo in dobro.« Pogleda	kvišku	in Zorki pokaže oblak, ki se bliža.Vidi, da	A
Zorka ima razmršene lase, ki jih veter dviga	kvišku.	Mirko se še enkrat ozre v strmino, kjer mati	A
domača pokrajina. Slivnica je skrivnostno strmela	kvišku.	V njenem žlebu se je med smrečjem skrivala cerkvica	A
podkupnine. Čez teden dni je vrgla Berganta	kvišku	novica, da si je Repnikov Polde kupil konja	A
imel,« je poudaril Vinko in dvignil kozarec	kvišku.	»Rečem ti, samo Dana ti manjka, pa bi bil srečen	A
znamenju je klečala ostarela ženska in dvigala	kvišku	roke.»Ne more in ne more ga pozabiti,« je tiho	A
zdavnaj ovenele! Krt modruje, žarkov išče,	kvišku	rije, prav v oči blesteče sonce mu posije.	A
začela ustavljati. Vihra je dvigala nozdrvi	kvišku,	Hasanov konj je naglo premikal ušesa.Z začudenjem	A
rezgetanje. V tem trenutku se je Hasanov konj povzpel	kvišku	in se koj nato ustavil. »Gospodar,« je izpregovoril	A
kri tekla curkoma s čela, zdaj zopet skakali	kvišku	in skoro kričaje odgovarjali na škofovo molitev	A
prevlako, da je na vseh koncih udaril plamen	kvišku.	Juri je videl v taborišče svojih sovražnikov	A
sobo. Matija, ki je sedel za mizo je planil	kvišku,	a predno je mogel stegniti roko, udaril ga je	A
Oči so se mu zasvetile. Planil je	kvišku,	začel metati klobuk v zrak in kričati na vse	A
Vrane so se podile za njim, dvignile se nato	kvišku	visoko v zrak, letale v širokih krogih nad že	A
dvignila včasih ob jutrih nenadno visoko nad gozdom	kvišku,	letela tam in sem in tja v dolgih vijugastih	A
Stro-strojarkin!« je zajecljal otrok, pogledal	kvišku	in prestrašeno smrknil. »Kaj pa delaš?«	A
kakor bi jo hotel spraviti v red in potisniti	kvišku.	»Sem!« je zagotovil organist.	A
Tole vzemi!« Orel je gledal	kvišku	in mislil in mislil.Po jablani je zašumel veter	A
dvigne palico in jo zopet postavi, pogleda nekam	kvišku	in se v mislih vpraša: Kdaj bo tisto jutri?	A
je letel orel in izginjal za vrhovi. Vedno	kvišku,	vedno kvišku je hitel Jerom.In glej, krog njega	A
in izginjal za vrhovi. Vedno kvišku, vedno	kvišku	je hitel Jerom.In glej, krog njega je šumela	A
pregloboko ne pogrezne. Muhič gleda stekleno	kvišku	in snežinke mu padajo prav na punčice.Toda to	A
svojimi malimi stopali. Častnik Megušar gleda	kvišku,	zadovoljno požvižgava in umika desno nogo dolgi	A
trkanje in njegov rahli glas. Megušar skoči	kvišku,	stopi k Terezinki in jo zgrabi trdo za roke	A
zatakne palca v hlačne žepe, potegne hlače	kvišku	in stopica bliže.Megušar in Terezinka sedeta	A
sklenjene k molitvi, toda roke je držala nekoliko	kvišku,	kakor bi prosila, da bi se smela dvigniti iz	A
zelenje, ki se plazi in vzpenja po belih stenah	kvišku	do strehe in potem še naprej po strehi.Zdaj	A
roke na razgaljenih prsih. Gruča zunaj drži	kvišku	trobojnice, moški so odkriti in vsi pojo pobožno	A
korakal dvakrat gor in dol po sobi, metal glavo	kvišku	in navzdol, zamahoval s kazalcem in se bolj	A
štrlele ledene sveče. Bršljan se je vzpenjal	kvišku	po stenah in skozi okno so gledale rože.V svojo	A
mlado žito nejevoljno šumi in ga zbada. Pogleda	kvišku	in luna se jezno cmeri. Kmet pa teče in teče	A
vrste, stisne repek med noge, drži desno tačko	kvišku,	gleda žurno na Fronka in rahlo cvili. »Oho,	A
»Fronek, psička prodaj!« Fronek sune glavo	kvišku	in prestrašeno pogleda. »Ti mu nimaš dati kaj	A
in ta misel se mu zdi kakor rešitev. Skoči	kvišku,	hiti v sobo in reče pogumno materi, ki sedi	A
in pije. Naenkrat se domisli, mahne z glavo	kvišku	in pravi veselo: ‒Enkrat, ha, mi piše z Dunaja	A
strani je pričel hrskati, zadnji konec meče	kvišku,	buta z nogami nazaj, Jaka se ogleda, nategne	A
kontura zvonika se razloči; nekaj motnega se dviga	kvišku	kakor stolp redkega dima. Tiho je vse.	A
more; kakor črna senca je še videti, ki brzi	kvišku	in se nemudoma spoji s hišo in izgine.Jaka stoji	A
zase premišlja, poigrava se z vajeti, pogleda	kvišku	in zopet nazaj.Ko prideva v vas, ustavi pred	A
dvignila ga s svojim koščenim in upognjenim hrbtom	kvišku,	pa pričela z njim preobračati kozolce.Tone je	A
njegovih podplatih, da mu ni moč več sedeti. Plane	kvišku,	pa odskakuje, kakor bi tlela pod njim sama žerjavica	A
glavo je odšel iz pisarne, stopal po stopnicah	kvišku	v nadstropje, zavil v hodniku proti svoji sobi	A
povabiti. Slep je, sedi pred hišo in gleda tja	kvišku	nekam, kjer sluti, da stoji solnce, veliko in	A
in temno votlino, po kateri stoje skale, mole	kvišku,	se iztezajo od vseh štirih sten druga k drugi	A
tisti marš, ki začne nizko, pa gre čedalje više	kvišku:	ta-taratatata-tá pa spet malo nazaj ‒ ta.Enkrat	A
Vrane so se podile za njim, dvignile se nato	kvišku	visoko v zrak, letale v širokih krogih nad že	A
dvignila včasih ob jutrih nenadno visoko nad gozdom	kvišku,	letela tam in sem in tja v dolgih vijugastih	A
se je vzpel še više, život se mu je stegnil	kvišku,	kakor bi bil iz gumija, rame so se dvignile	A
Bolnik dvigne spodnji laket desne roke, nese ga	kvišku,	nese nekaj časa in nenadoma opeša.Roka omahne	A
potrpi!« Lojze steče v vežo in hiti po stopnicah	kvišku.	Praprotnik obstane in se suče počasi okrog.	A
seboj z njegovo težko sapo. Zavije v vežo, hiti	kvišku	po stopnicah in potrka na vrata.In še preden	A
so lahki in prožni, po stopnicah urada teče	kvišku	in spotoma se pošali z debelim slugo. Siromake	A
izpovedoval, je nagloma planil v izpovednici	kvišku	in kuta je skočila od njega ... na vse strani	A
katero je vozil vlak. Držala je desno roko	kvišku	proti obrazu in zapenjala črno in svetlo rokavico	A
glavo je odšel iz pisarne, stopal po stopnicah	kvišku	v nadstropje, zavil v hodniku proti svoji sobi	A
povabiti. Slep je, sedi pred hišo in gleda tja	kvišku	nekam, kjer sluti, da stoji sonce, veliko in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani