kvišku (801-900)

in temno votlino, po kateri stoje skale, mole	kvišku,	se iztezajo od vseh štirih sten druga k drugi	A
strani je pričel hrskati, zadnji konec meče	kvišku,	buta z nogami nazaj, Jaka se ogleda, nategne	A
kontura zvonika se razloči; nekaj motnega se dviga	kvišku	kakor stolp redkega dima. Tiho je vse.	A
more; kakor črna senca je še videti, ki brzi	kvišku	in se nemudoma spoji s hišo in izgine.Jaka stoji	A
poigrava se z . / . / stran 49 . / vajeti, pogleda	kvišku	in zopet nazaj.Ko prideva v vas, ustavi pred	A
bil! Zelen, brez mesa, brez krvi, razmršenih,	kvišku	in na vse strani štrlečih las.Rjuho sem tiščal	A
vrste, stisne repek med noge, drži desno tačko	kvišku,	gleda žurno na Fronka in rahlo cvili. »Oho,	A
»Fronek, psička prodaj!« Fronek sune glavo	kvišku	in prestrašeno pogleda. »Ti mu nimaš dati kaj	A
in ta misel se mu zdi kakor rešitev. Skoči	kvišku,	hiti v sobo in reče pogumno materi, ki sedi	A
ponos, tisti »jaz«, ki dviga posamezniku glavo	kvišku,	ki ga nagiblje k samozavesti in odmika pogled	A
bavtaro gat in je zdaj nesramežljivo štrlel	kvišku.	»Joj, kako luštkanega imaš,« je vzkliknila in	A
kakor hitro sem pristal na dnu jame in pogledal	kvišku,	sem zagledal razdejanje zgubljenih svinčenk	A
teže in večkrat je tudi mene z njo vred zaneslo	kvišku	in dolgo nisem pristal na tleh.Kakor da bi se	A
odločiti za blago smrt v hiši slovesa, moli	kvišku	suhljato roko, ki se mu vztrajno trese. »Rep	A
kristalovine in ponudi eno Kseni, drugo pa dvigne	kvišku.	»Na deblokacijo in skorajšnje potomstvo!« nazdravi	A
vidita,« je rekel oče. Trudoma se je spravil	kvišku	in stopil za materjo. »Me boš sezula ali ne	A
počediti. Umetno drevo ni smetilo, ni sililo	kvišku,	njegova senca je bila prijetna in tudi šelestelo	A
palica prijela Metinega telesa in da ga vleče	kvišku,	pri drugem udarcu in pri tretjem se je videlo	A
Ondukaj so metali svoje nalašč zato kupljene kučme	kvišku	in streljali nanje. Ako nam bi kaj takega napisal	A
stotine isker je šinilo med plameni in dimom	kvišku.	Polževčani so pohiteli in srečno pogasili žareči	A
streho preži, preti z zobmi, cvili, se zaganja	kvišku	pa vse zastonj.Neustrašeni muc se niti ne gane	A
znamenje moralne zmage rep, zastavo slave, slovesno	kvišku	in odkoraka lepo počasi po opeki navzgor. To	A
trenutkov, držeč eno sprednjih nog negotovo	kvišku.	Ali Krvavi Čuk, od najslavnejših strelcev eden	A
grajski jarek in odropotal za jezdecem zopet	kvišku.	Vitez Ahac se je pogovarjal s sokolom.	A
je položil kazalec na ustne in potegnil obrvi	kvišku.	Oba sta zadrževala sapo in poslušala nepremično	A
nekateri mlajši, navdušeni meščani so metali čepice	kvišku	in kričali na vso sapo: »Vivat cesar Friderik	A
predlagal Žid in počasi lezel izza mize zopet	kvišku.	»Ako želi vaša preblagorodna visokost, narediva	A
dni,« je rekel Šmul, potegnil obrvi in rame	kvišku	ter pokazal svoje rumenkaste zobe.»Ako pa viteza	A
prepadih vlekli v obleko ovite konje na vrveh	kvišku	ali jih spuščali zopet dol, vedno je bil Omar	A
lepo glavo k prsim in jo dvigal zopet veselo	kvišku	ter otepal z dolgim repom po muhah in obadih	A
valil bel, rdečkasto obrobljen dim naravnost	kvišku,	otkal zvonik in zakril gorenji del cerkve.	A
oblake do tal, zdaj jih je nosila naravnost	kvišku	proti zvezdam, zdaj jih trgala in odvajala preko	A
okroglimi tarčami nad turbani so plezali urno	kvišku	kakor veverice. Že so prisopihali nekateri na	A
verižne rokavice, dvignil veliko čutaro spoštljivo	kvišku	in dejal natihoma: »Po pravici se bojim, da	A
Tačas je spregledala. Prestrašena je planila	kvišku.	»Ti?« ‒ je spregovorila plašno.	A
končal svojo fantastično povest in planil zopet	kvišku.	Ustopil se je pred modroslovca, pripognil život	A
žepa, kjer je dvajsetico stiskala, in poteguje	kvišku	hlače, ki vendar svojeglavo kmalu niže zlezejo	A
pa mi neka spaka obličje razpraska; vzdignem	kvišku	oči, pa mi jih neki zlomek zalije z malto; hitim	A
mi tako palico, da se ne razleti, če jo vržem	kvišku	in pade na tla.To naj bo moja plača.	A
je bila gotova, jo je Markec zgrabil in vrgel	kvišku.	Četrt ure je ni bilo nazaj.	A
se bodo možile, bo vsaka vrgla zlato jabolko	kvišku;	kateri mladenič jabolko ujame, tisti dobi grofovo	A
sinovi, češ da bodo njegove hčere metale jabolka	kvišku,	in kateri mladenič jabolko ujame, dobi tisto	A
Prvi dan, ko je metala najstarejša hči jabolko	kvišku,	je Markec zgodaj vstal in gnal na pašo.Tam je	A
ob kraju, in ko je grofova hči vrgla jabolko	kvišku,	se je s konjem vzdignil v zrak in jabolko mimogrede	A
sobice srednja hči, ki naj bi drugi dan metala	kvišku	zlato jabolko.Tudi ta je opazila, da se v Markčevi	A
so čakali, kdaj bo srednja hči vrgla jabolko	kvišku.	Ravno je hotela vreči, ko je grof opazil, da	A
nastavil na kraju, in ko je vrgla hči jabolko	kvišku,	se je vzdignil konj z njim v zrak, on pa je	A
Prijahal je mladenič, in ko sem vrgla jabolko	kvišku,	ga je ujel in z njim odšel. Zdaj ne vem, kdo	A
najmlajša hči, ki naj bi tretji dan metala jabolko	kvišku.	Ta je imela Markca še najrajši, in ko je videla	A
kdaj bo vrgla najmlajša hči svoje zlato jabolko	kvišku.	Ravno je hotela vreči, ko je grof zagledal še	A
mladenič! Naj pride še ta, potem vrzi jabolko	kvišku.	« Ko je prijahal mladenič do grofa, se je pred	A
kraju, in ko je grofova hči vrgla zlato jabolko	kvišku,	se je vzdignil konj z njim v zrak, da ga je	A
Markec, ti imaš naša jabolka, ki smo jih metale	kvišku!	« Markec pa je odgovoril: »I, kje pa naj vzamem	A
so ravno taka jabolka, kot smo jih me metale	kvišku,	ko smo se možile.Pozneje smo videle, da jih	A
Jabolka poznata, da so taka, kot smo jih nametale	kvišku,	naju pa ne poznata.« Nato so se pričeli bolj	A
se je z mlinskimi kamni igral. Metal jih je	kvišku	in nato z rokami lovil.Še s tem sta se seznanila	A
prstan iz samih demantov. Koj nato jo potegneta	kvišku	smrekar in mlinar. Obema je bila tako všeč,	A
pozvoni še sam kovač, toda nečeta ga potegniti	kvišku,	ker sta dobro vedela, čigava bi bila potem najlepša	A
obešenec: »Oh, kako sem žejen!« Hlapec pogleda	kvišku	in pravi: »Če si žejen, pa pij!« To reče in	A
sabo glas: »Oj, padel bom!« Mladenič pogleda	kvišku,	in ko ničesar ne opazi, pravi: »Ej, le padi	A
povaljal po mostu. Konj našega vojaka pa je skočil	kvišku	in kakor bi trenil, je bil na drugi strani,	A
spremenjen je bil v črnega vrana, ki je zletel	kvišku.	Tri dni pozneje je šel po isti poti drugi sin	A
drevo, ko zdajci nekaj nad njim zašumi. Ozre se	kvišku	in vidi dva vrana.Grozna slutnja se ga polasti	A
je berač prijel okoli pasu ter zletel z njim	kvišku.	Siv mrak je ležal na zemlji, ko se je kraljevič	A
popravil?« »Saj ni iz živega srebra, da bi šel	kvišku,	kadar je vroče!« zagode Danilo v odgovor. Po	A
Zgrabil me je za krilo. Ga potegnil	kvišku.	Počilo je po šivih.	A
in če je fant, Miha mu je bilo ime, pogledal	kvišku,	je napravil nedolžen obraz, kakor da bi se ne	A
vpila srdito in kakor bi trenil, je skočila	kvišku	in ga udarila s pestjo v obraz. To ga je jako	A
petah, me je koj pošten materin sunek spravil	kvišku.	Ali počitnice so hitro minevale in mene je že	A
krasote. Šla sem potrpežljivo, vedno, vedno	kvišku,	padala sem, moji udje so bili razpraskani, odrti	A
»V-i-i-i?« . / . / stran 81 . / Skočil je	kvišku,	sunil psa vstran in v tem trenutku je stal pred	A
Haha, tak mož! Pogledala je	kvišku.	Tiste oči so se ji bližale.	A
črepinje daleč odletele in da je vino pljusknilo	kvišku.	Nato se je zasmejal in naenkrat dejal čisto	A
sede in se krepčajo s pijačo. Ali hajd! hajd	kvišku!	Daleč je šuma in jutri pred dnevom morajo peti	A
cartano!« Lovričev Tone leži na deskah in niti	kvišku	ne skoči, da bi s pestjo zabil hudobnemu nagajivcu	A
zjutraj mora še ves izmučen in nespočit pred zoro	kvišku!	Vedno enako je bilo Tonetu, niti boljše niti	A
Tilda je vstala. Tudi Rajko je skočil	kvišku	in neprijetno mu je bilo. »Ti si vse snedel	A
Boš videla, kako sem dober in pameten.	Kvišku	hočem!Kaj je to kaznivo?« je rekel sin, vzel	A
Kaj pa boš drugače, prosim te! Slavohlepen si,	kvišku	hočeš, ven iz ozkih, tesnih razmer...A ta šola	A
stopil na lestvico, ki bi bila nedvomno držala	kvišku	v brezskrbnejše življenje, če bi bil vztrajal	A
... Korak? ... Ustavila je stroj, vzpela se	kvišku	in z ušesi, z očmi, s celim obrazom, s celim	A
In zdaj se je ustavilo pred hišo. Planila je	kvišku	pa v vežo in k durim.Kolena so se ji šibila	A
brez uma je jecljala in ga klicala. Skočila je	kvišku	in ga polila z vodo.Ali nepremično je ostalo	A
Lastno, bridko ljubljeno kri. Planila je	kvišku.	Kaj je treba še storiti?...	A
dežnika nimam, pomislite.« Važno potegne obrvi	kvišku	in se poslovi: »Moje spoštovanje!Na svidenje	A
po Vladošo. Kakor elektrizirana je skočila	kvišku.	»Oblecita me, mama, Mařka!	A
Kako je bilo, povej!« In zdaj skoči Vladoška	kvišku	in se mi obesi na vrat: »Kajne, mama, da sem	A
sem jaz ta srečna, presrečna mamica ‒ skoči	kvišku,	jo previje, poljubi na ročice, na kolena in	A
res zelo smešna. Težko glavico vzdigne včasih	kvišku,	se zaguga na desno pa na levo, očke so važne	A
voziček in Pikica lahko gleda naokrog ali pa	kvišku	v zeleno drevje, v goste veje, skozi katere	A
jo deroči . / . / stran 166 . / valovi drže	kvišku,	kakor bi ležala na mehki blazini. Voda je tam	A
nekakšna perut iz pločevine, hitro se potisne	kvišku	in šment zleti do drugega nadstropja visoko	A
krastačo in slišale, kaj je rekla, so se pognale	kvišku,	da bi ugledale deklico; ko so pa videle, kako	A
»Cvik, cvik, cvik!« Ozre se	kvišku	in res, nad seboj zagleda lastovko.Komaj se	A
mu je poštar prinesel pismo. Roke je dvignil	kvišku,	glava se mu je polagoma povesila, brez zavesti	A
drugo ali oboje; dokler pa ste šele na poti	kvišku,	vam preveliko zanimanje za umetnost ali lastni	A
lahko izdajalski. Kilometer stran se je dvigalo	kvišku	Ministrstvo resnice, njegovo delovno mesto,	A
bleščeče belega betona, ki je v terasah kipela	kvišku,	tristo metrov visoko v zrak.S kraja, kjer je	A
očistil prste in se vrnil v drugo sobo. »Roke	kvišku!	« je vzkliknil divji glas. Lep devetleten	A
Da,« je rekel Winston. O'Brien je iztegnil	kvišku	levico, s hrbtom proti Winstonu, s skritim palcem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani