konec (1.301-1.400)

lovi. Še prej naj pa prenese ogenj na drugi	konec	skale.Raz grob belega bobra naj pa odvali težko	A
mimo Škrjanček. Urno je pograbil odlomljeni	konec	roga in ga ročno zadegal prek ograje v jezero	A
Ves upehan je Ostrorogi trudoma sedel. Pot v	konec	Dolge doline in nazaj bi ga njega dni ne bila	A
shiral. Saj se je celo Okretni Lipan umaknil v	konec	Dolge doline, da ima lovišče kar okrog sebe	A
najbolj lenem konju, da bi odjahal na zgornji	konec	mesta, kjer je bil konjski semenj, razgledal	A
pili,« odgovori Nande in, korakajoč v drugi	konec	izbe, jezno zobé stisne, kakor sam s seboj nezadovoljen	A
pustil,« reče Groga ter odrine denar na drugi	konec	mize.»Imaš še kaj drugega?«	A
ljubico! Toliko dokazov za to pač donesem, da bo	konec	vašega tajništva.Francozi v takih rečeh tudi	A
stran 136 . / Vseh pet je zlezlo na zgornji	konec	v slamo.Tistim bomo lestvo vzeli in jim zgornja	A
cesti, na drugo v sosednjo vas, uro hodá. Tam	konec	polja na južni strani stoji na ravnini gozdič	A
pravilih in postavah svoje umetnosti na drugi	konec	porinil. Veljalo je zdaj drugo gol navaliti	A
žena in deklica sta se spravili na drobnejši	konec	bruna, Šepec pak je s kolom prevagoval debelejši	A
danes. Če ne bodeš poslušal, čuvaj se me ‒«	Konec	stavka je bilo več kletev. Leon je bil radoveden	A
Šepec je ravno imel obroč napet, tako da je en	konec	v roki držal, drugi muje pa bil v prsi uprt	A
pravi Rožmarinka. V tistem hipu spusti on en	konec	napetega obroča, tako da babnico ravno po zobeh	A
s pomenljivim smehljajem. V majhni gredici	konec	vrta so rasle majhne plave cvetke. Bile so Pavline	A
nekemu možu v najem dal, samo majhno izbico v en	konec	sem zase pridržal, da imam stanovanje, kadar	A
žagarjeva in neprijetnega pogovora z materjo je bilo	konec.	Čez pol ure zopet obe odideta.	A
več, temveč imel je »kót« izgovorjen, drugi	konec	hiše in jed pri skledi, če ni hotel toliko in	A
razraščene veje, dala se je s strani zapaziti.	Konec	dolgega žleba se je potok nalival v širok ribnjak	A
spominjalo na to, da ni daleč tisti čas, ki bode	konec	storil življenju tega moža, in vendar mu je	A
govoril danes nič in se je vedno obračal na drugi	konec	mize, kjer sta onadva sedela in se menila.	A
/ . / stran 42 . / Ta poslednji ogovor in	konec	moževe modrije je veljal starcu čisto samosvoje	A
Nič!	Konec	vsega tega večnega upanja je ta, da hlapčujem	A
neko knjigo, bil je menda Katul, in grem ven.	Konec	vrta stoji uljnjak.Dasi čebele zdaj pozimi mirno	A
življenje. Prišel je bil tretji človek, ki je vsemu	konec	storil. Ne smeš si pa misliti, da je bil ta	A
ženitovanjem. In povedi nam kdo bolj vesel	konec	dolgih pričakovanj, bojaznosti in nepriležnosti	A
po slabejši strani obseva ta resnica, da je	konec	negotove meditacije ‒ trdo zaspal, tako da	A
hčer, zdaj Marijana. Ne vemo, kaj bi bilo	konec	te situacije, ko ne bi bila hišna Urša naznanila	A
zdi, kakor da bi ž njim vred bilo vsega sveta	konec.	« »Kako ti taka čudna misel v glavo pride?«	A
prečudni Lovre Kvas; drugič bi bili pa mi še na	konec	tega kratkega poglavja kaj boljšega in kratkočasnejšega	A
Kvas resen postal in se zamislil. Pač žalosten	konec	za moža, kateremu je bil Bog dal obilo uma in	A
usedle za brenčeči kolovrat, stare matere za peč.	Konec	vasi v Jurčevi hiši so tudi sedeli vsa družina	A
videl nihče. »Gospoda bo že skrbela, da bo	konec	vzel tako ali tako, če že ni,« dejal je kak	A
Domen, njegov sin, njegova kri. Tedaj ga je bilo	konec,	tega sitnega sina.Sova se bode oddahnil.	A
hoče. A tu je bilo pa Sultanovega potrpljenja	konec,	hipoma vstane in v velikanskih skokih čez tri	A
ljubezni« in kako je nazadnje cela stvar smešen	konec	vzela ter je on izprevidel, da je bilo vse vkup	A
dečka za roko in ga vodi ob gradu na zgorenji	konec.	Tam sta bili dve okni odprti; gospica poišče	A
Kakor je bilo videti, sta tu začela. Kakov bode	konec?	Kakov spomin na tole ped zemlje?	A
Sedaj se mu je kazal ali je pravzaprav že bil	konec	strašne muke, ki mu jo je prizadeval boj med	A
ničesar, da nisem adrese vaše vedel?« vpraša na	konec	starec Lisca. »Izgovor je tako navaden, da skoro	A
ZASLUŽENA KAZEN 67 IX.	KONEC	75 JOSIP JURČIČ (1844 ‒ 1881) 83 I. HUDODELSTVO	A
zapuščena in zametovana hči rajnkega gospoda še	konec	vzeti. »E, da bi bil rajnki gospod tako vedel	A
drugo bomo že potrpeli in prebili do smrti«.	Konec	hiše je bil prislonjen s protjem opleten hlev	A
zdaj spoznala. Odrinil je torej luč na drugi	konec	mize in se je zopet zavil, čeravno ni bilo mrzlo	A
vislice in hude roke; vsake stvari je pa enkrat	konec.	« Vemo, da bralec ni še pozabil drobnega priletnega	A
IX.	KONEC	Zima, ki se je dvema človekoma posebno dolga	A
ohribja. Veš, da prepira in pravde ni bilo pred	konec,	da je vojvoda sam razsodil to reč, hvala Bogu	A
komaj sem jo bil do okna sklical, zaslišim hrup	konec	vrta, kjer sem bil svoje spremljevalce pustil	A
sodniku, kar jih je Ljubljana imela in jih bo.	Konec	vsega posvetovanja je bil ta, da so se možje	A
dvorišče. Medtem so se zbrali grajski hlapci	konec	konjskega hleva okoli stare ciganke.Drug drugega	A
pride graščak, gospod Marko Kozjak, na drugi	konec	dvorišča. Vidé, da so se hlapci v drhal zbrali	A
da ne bodeš vedel, ali so zadaj ali spredaj;	konec	tega, daj mi vse, kar imaš tukaj, če rad ne	A
Turki, za prvega domá v Aziji, bili so premagani	konec	8. stoletja po Arabljanih in so ravno po le	A
Pravljica pripoveduje, da so na »Velikem travniku«,	konec	katerega stoji nekdanja podružnica stiškega	A
vedel, ali živi še na tem svetu, ali ga je že	konec.	Turki na skednju, ko zaslišijo lajanje zunaj	A
kakega svoje prilike in primere, ta bo menda	konec	našel v tem boju, če ni iz železa.Ako ni drugače	A
hlapcev so bili poslali Turku naproti, ki so potem	konec	storili na Štajerskem; velik oddelek se je bil	A
Ali ubogo ljudstvo! O,	konec	ga mora biti, dežela mora pogubiti se z narodom	A
takega ‒ že veš kaj ‒ potem je moje potrpljivosti	konec.	Delaj, delaj!«	A
živela. Zatorej naj zve vse, saj je enkrat tega	konec.	V Trstu, ko sem onega nesrečnega človeka ugledala	A
tovariš. Med pogovorom sta prišla na drugi	konec;	tam pogovorita še tiho, da hišna že ničesar	A
ne oglasi. Naj bo, kar hoče, naj bo vsega	konec,	hajdimo po svetu! In šel sem; kam, sam	A
pomladne sončne dni je pobral Marko za hišo	konec	turščine, ki jo je veter iz bogve čigavega stoga	A
tolmincem je odrezal kake štiri prste dolg, gladek	konec,	odklal spodnjo stran tik nad robovi, jo očistil	A
Pa mu ni hotel vrniti. Saj ni še vseh dni	konec.	»Tako sem bil premislil, da bi pri Primožu malo	A
mojih las, te prosim, vzemi me še za ženo, da bo	konec	moje ukletve.Za doto dobiš tri voze zlata in	A
njegova žena, čeprav jo je imel tako rad. Zadnji	konec	poti sta molčali.Pred cerkvijo pa je Podlipnica	A
Marko je že od spodaj videl, da bo zadnji	konec	poti najtežji.Tega pa ni mogel naprej vedeti	A
»Škoda. Ker bo potem toplote za letos	konec.	«Jok je zazehal in zopet legel.	A
je dal Marko za spomin. Pa semnja še ni bilo	konec.	Pri Smrčarju so se oglasili Bovčani s škantom	A
so si ženske zatisnile ušesa. Plesa je bilo	konec	in posedli so nazaj okrog mize. Cena je nalil	A
Marko je prisedel k Joku in Vrbanku in ujel	konec	Vrbankovega modrovanja: »Da bi le Podlipnik	A
v podstavljeni vodi, dokler ni padel zadnji	konec	iz čelešnika.Manica se druge ni upala prižgati	A
razznaniti. Večina kmetov je na borišču ali drugače	konec	storila; Ilija sam pa je bil z železno, v ognju	A
XVIII.	KONEC	Kake tri tedne pozneje je šel ribič, katerega	A
Potlej že naredimo, da bo vsej tej stvari hitro	konec.	« Kmalu potem je v Smrekarjevi hiši luč	A
manjka dekletu, zato sem že skrbel, da bo naglo	konec	vsem njenim težavam,« reče Smrekar.	A
a mati ima že več minut posel s tem, da bi	konec	utrgane niti na vretenu svojega kolovrata našla	A
trpi. Tudi te brezskrbne sreče mi je bilo naglo	konec,	kakor bi v nebo pogledal.Bilo je leta 1811.	A
tuji deželi!« rečem jaz. »Nocoj nas ne bo še	konec,	ne, gotovo ne,« reče drugi Zupančič. »I, nu	A
silnega opravka. Pri Štivrniku, ki je imel	konec	vasi svojo ponižno hišico postavljeno, vendar	A
stvari, tako da je človek skoro težko zapazil	konec	postelje, očetovega ležišča, malih duri v stransko	A
kranjsko kučmo z glave, porinil luč na drugi	konec	mize, zavil se v plašč ter se v dve gubi usedel	A
ognil očetovi togoti. Težko pa da bi bil še boja	konec,	kajti stari graničar se je bil s tal pobral	A
samooblastno ravnanje. Tudi si je bil v svesti, da bi	konec	vseh njenih vprašanj bil le-ta, da bi ga v ječo	A
je odsevala le jasna želja, da bi bil kmalu	konec	temu učenemu govoru. »No, pa lahko bi se!	A
bil zopet vstopil, vedoč, da mora biti kmalu	konec	govoru, in se je v svoji lastnosti kot čitalnični	A
je uprl svoj pogled ob dolgi mizi tja v drugi	konec,	kjer je sedel Koren. Ta je grizel konec smotke	A
sedel Koren. . / . / stran 34 . / Ta je grizel	konec	smotke in iskal žveplenic, katere je bil adjunkt	A
povpraševali,« zavračal je one in sedel poleg Korena ob	konec	mize.»Treba je vendar, da pozvem kaj novega	A
zdaj sta obe v dvorani, a predstavi bo kmalu	konec,	potem boš videl!« »Ti si grozen entuziast!	A
sta še enkrat po dvorani, pa vtem je bil tudi	konec	kotiljonu. Tam v zadnji čitalnični sobi se je	A
ona. Guvernanta pa je stopila naglo v drugi	konec	cvetnjaka, kjer so nad toplico cvele mnogovrstne	A
nekega tujca zapreti kot gotovega ogleduha, ker	konec	drugega dne svojega bivanja v Borju še ni bil	A
Pozabil sem že. Tja gor hodi, na	konec	tega bukovja, kjer stoje tiste klopi okrog mize	A
radodarnega graščaka. . / . / stran 153 . /	KONEC	Leto pozneje me je obiskal moj stari znanec	A
stopite in Bog varuj, da se ozrete. Vsega bi bilo	konec!	« Molek je ubogal in tiščal glavo v okno.	A
težavno. Vsaka vednost in vsaka moč ima svoj	konec!	« odmajeval je Ostriženec. »Pa če vam je vse	A
svojim sosedom. . / . / stran 31 . / DOHTAR	KONEC	IN NJEGOV KONJ Zanimivo ni niti z zgodovinskega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani