konec (1.201-1.300)

odnesel najlepšo ovco. . / . / stran 166 . /	Konec	julija je prišel Schwaiffstrigkh zopet na Visoko	A
tem je bila razprava tistega dne dosegla svoj	konec	in glavar je odredil, da naj se obtoženka odvede	A
mučenica in gospod Bog je zaukazal, da bodi	konec	njenemu trpljenju.Sam Peter Debelak se nam je	A
govorite, kadar vas vprašam! S tem je besede	konec	in spat pojdite!l mNi je konec, ne,l odgovori	A
tem je besede konec in spat pojdite!l mNi je	konec,	ne,l odgovori gospodinja in udari z roko ob	A
Izpij kupo vina, nato pa oklati svoj oreh in	konec	bodi vsaki besedi!«	A
prijela takšna bolezen, in saj veste, kakšen je	konec.	Davi je prišel gospod Andrej in je ustrelil petelina	A
gruntec, morala se je ona umikati s svojo doto, in	konec	je bil, da jih je bilo toliko pred doto, da	A
z odločno kretnjo dala vedeti, da je debate	konec.	Ustavila sva se pri družini severnih medvedov	A
se nasmej in zavriskaj, kajti tvojih muk je	konec.	« »To me pa zares veseli, gospod Rogovila.	A
nekaj trenutkov je trajalo in vsega je bilo	konec.	Spokojna nedeljska tišina in zvonovi bližnje	A
OSTAAAALI!!« se je zadrla. »Ubil se bom, pa	konec!	« sem zavpil in jo besno pogledal. Še trenila	A
trgovino s soljo.« »Ko bo Trst beneški, ga bo	konec!	« je Krištof pribil in pogledal kvišku, kakor	A
temo in Bog ve kam. Ko je bilo tam gori vsega	konec,	sta tudi Majnhalm in Henrik z vsemi drugimi	A
ne brani, ni vreden, da živi! In ga je kmalu	konec!	« Možje so dolgo véčali o obrambnih nalogah in	A
vrišč, rog je trikrat zatulil znamenje, da je	konec	tekme na vodi in da se zdaj začne zabava na	A
ukazal. Komaj so postavili vogalne zidove in	konec	strehe, že so vanjo postavili dva stranska altarja	A
kmalu njegova. »Potrpel sem do zdaj, ne bo me	konec,	če se vdam še za kak čas!«Čisto miren je bil	A
iz naše cerkve, ki se gradi šele komaj v en	konec,	že kar nekako božjo pot.« In že je zajel sapo	A
razhojenem in zmaličenem do nespoznave. Strašni	konec	hudobivnega grajskega priganjača ga je vendarle	A
Naj gnoji, orje in seje res zase.« »Ne bo nas	konec,	če cesarjeva roka udari tudi po Stični,« je	A
vozniške samovoljnosti in oblastnosti bo zdaj zdaj	konec.	« »Vidiš?« je Matevžek kimal vozniku	A
pa le ni nič.« »Le stoj, tiste stvari še ni	konec,	cesarska gosposka ti ga vroče uhaja, Sotečana	A
»Otrok neumni! Potrpi, saj še ni vseh dni	konec.	Kmalu se spravita, če kaj drugega ni vmes.«	A
kaj prida opravi pri cesarju ali kjer že, bo	konec	soteške in vse take gosposke ...« »Bog	A
veš; pa se je menda že uletel.« »Neže mi bo	konec,	tako jo boli zdraha z njim.« »Nič se	A
zdraha z njim.« »Nič se ne boj, ženske ni zlepa	konec,	posebno mlade ne.« »Pridi, lepo te prosim	A
graščaka nam ni treba več pestiti, vojske je	konec.	Vrnite se vsak na svoj dom in Bog vam povrne	A
glas zajokala. Tudi Ančka je že poprijela za	konec	predpasnika, da bi ji složno pomagala, pa je	A
mu na skrivaj drsele bridke solze. »Takle	konec	sem torej učakal?« ga je nosilo v nekdanje,	A
in ako ne bi bil zvito pomislil še na veseli	konec	svoje žalostne povesti.Zaradi te sebične misli	A
In kaj je res imela od vsega? Kje je	konec	njene nemirne ceste?O če bi mogla izbrisati	A
je izgubljal pogum še prej, preden je videl	konec.	Ali odslej je bilo z njim drugače.	A
bi se potegnil na prvo vejo, da bi bilo vsega	konec?	« »Kaj boš po svetu!	A
zavedala, ker je mislila, da bo prej ali slej	konec	ljubimkanja, te skoraj neprijetne, včasih prav	A
dekletu.« Vrtačnica je z vajeno kretnjo ujela	konec	predpasnika, pritisnila si ga je na zardeli	A
bilo hudo in težko, da bi se bil rad skril na	konec	sveta z vsem studom vred in veliko jezo, ki	A
oči. »‒ in vendar ima tudi ljubezen svoj nujni	konec!	« je nazadnje dejal in blažeče pritisnil svoje	A
strmela v motni Arno. Vedela je, da je za vselej	konec,	kakor ji je bil napovedal sam Emil, in vendarle	A
že grulijo divji golobi ‒ tudi zime mora biti	konec.	« »Naj bi je bilo kmalu!«	A
zasmejala, dokaz je bil prehud, prepira je bilo	konec.	»Menihi so sprva mislili, da bi zasadili trsja	A
se nemara še bo.« »Ta že ne, njega še ne bo	konec,	se zdi, baba mojega brata mu daje potuho.Še	A
»Ali naj bom brez žene?« »Ne bo te	konec,	živina!« se je pater delal hudega in srepo gledal	A
slabo. Dobri časi so kratki, slabih ni zlepa	konec.	Najhuje mi je zmerom bilo samo doma na gradu	A
utegnil opat, pravico ima. Šumbrega bi potlej bilo	konec.	Vse bi se ga ogibalo, vse zaničevalo, še tlačani	A
hotel kaj krotiti.« Resnega pogovora je bilo	konec.	Trlep se je odpravljal.	A
pravdo se moramo udariti vsi, ali pa nas bo	konec.	Pes ima zobe, mačka kremplje, da se brani.	A
potlej pa jo privedi semkaj, da pri meni učaka	konec.	« »Še nekaj bi rad.	A
trije glasno vkup opravili večerno molitev in	konec	molitve je mati vselej rekla: »Molimo še za	A
Glej, da res Bog nikogar ne pusti od hudega	konec	vzeti, kateri v njega upa.«Bolnik ni mogel na	A
očitno božjo službo, pri kateri so vsi skupaj	konec	maše zapeli hvalo pesem.Ko so prišli domov,	A
premišljujem, kje bi v morje skočil in se utopil.	Konec	je mojega življenja, meni ni več živeti.«	A
moli, da nas Bog obvaruje, če ne, bo vsega	konec.	«Svetin komaj odgovori, od strahu ves boječ:	A
Priletela bo na kako skalo, se gotovo razbila in naš	konec	je blizu.« Vsi od prvega do zadnjega so zdihovali	A
IZPUŠČEN, LUDVIK BODIN UMORJEN	Konec	drugega meseca so se sodniki zadnjikrat zbrali	A
utonem, vsaj ti si reši svoje življenje, da oba	konec	ne vzameva!Rad umrjem, rad utonem, da me le	A
šele na kratko obraščen moški, kateremu so bili	konec	lanskega poletja koliščarji vzdeli ime Ostrorogi	A
drugim pogleda, ko s somi ne bo nič. Pa se je	konec	gazi nekaj zganilo pod vodo.Spet je neslišno	A
Ostrorogi je vstal od ognja, stopil na drugi	konec	skale in prinesel trebušasto košaro, polno lesnik	A
mrzlo vodo in vrgel zdaleč na skalo dokajšen	konec	pečenega hrbta. »Pridi in jej!« je povabil Sivi	A
vsaj vedela, pri čem sem. In če me je prav	konec.	« Sinjeoka je zaveslala v ustje potoka.	A
Ojoj! Od strahu bi je bilo	konec.	Še bolj grozen se ji je zdel medved, ko je zagledala	A
bi bil že v jezeru. Skrbel ga je še zadnji	konec	potoka.Že nekajkrat je komaj ujel drevak, da	A
znosila v veliki drevak, lepo zložila v prednji	konec,	po krila s kožami in povezala z vrvmi.Vrnila	A
ponosen in vesel, da sme iti z Ostrorogim prav na	konec	Dolge doline. Zdelo se mu je, da spada že kar	A
ki sme iti z Ostrorogim na najbolj oddaljeni	konec	Jelenovih lovišč. Okrog odhajajočih je poskakoval	A
Ščuko in pred mrkogledim Karpom, kakor je morala	konec	poletja, ko je Jelen znašal les za kolišče.	A
Proti deroči vodi bi ne mogli spraviti drevaka v	konec	Dolge doline.Tudi vsi trije ne.	A
lahkim drevakom Ostrorogi ne pojde daleč. V	konec	Dolge doline prav gotovo ne.Drugam je pa nikamor	A
poudaril njegovo oblastvo. Da napravi prepiru	konec,	je šel na mostišče in stopil naravnost k sinovoma	A
jutro odrinil z velikim drevakom na lov bobrov v	konec	Dolge doline.Sinjeoko je seveda moral vzeti	A
SVETLO KOLIŠČE Mrzlih dni kar ni hotelo biti	konec.	Led se je debelil in megla je puščala na njem	A
zavoljo Kodrolaske. Vsekakor pojde še danes v	konec	Dolge doline. Ostrorogi je zavil v goščavo.	A
Rrrrsk! Volčje so odtrgali spodnji	konec	kože.Glava pri glavi je tiščala v kočo.	A
Videti pa nista mogla. Jima je zgornji	konec	kože zakrival pogled. Mladca sta že mislila	A
pogled. Mladca sta že mislila, da je vsega	konec.	Pa se je spodaj na ledu razlegel silen ruk jelenov	A
včeraj urno prehodili dolgo pot, zadnji njen	konec	celo v naglem diru pretekli, se nato spopadli	A
Kodrolaska se je komaj še prestopala, ko so dospeli v	konec	plitvine pod Dolgo dolino k izlivu potoka.Že	A
drevakom vred prenesli iz spodnjega v zgornji	konec	Dolgega potoka.Res se ni zbudila.	A
Navihanec in Ris, kdo zna bolje pritrditi na	konec	puščice kresilnikovo ost.Bo že Jelen odločil	A
početka nameravala ostati čez noč pri Turovcih.	Konec	je bil tak, da so se Volkovi Kozorogovci mudili	A
nihče ni bil izmed njih. Ko je bilo že boja	konec,	je šele prihitel na kolišče zaostali Navihanec	A
očeta dogovorila, Jelša nikoli ni zvedela.	Konec	je bil tak, da je še isti dan Brkati Som pripeljal	A
posodico medu. Vse skupaj je lepo zložila v zadnji	konec,	v ritno drevaka.In kakor bi jo bilo postalo	A
celo povabi jo, naj se kar z njim popelje v	konec	Dolge doline. Kaj bi hodila Sokol in Gams zanalašč	A
tla, pokleknil poleg nje, pritaknil osmoljeni	konec	plamenice, se z glavo sklonil prav k tlom in	A
brenka spet sklicala mladenke in mladce na jaso	konec	laza, sta prihiteli Srna in Veverka z lepo svetlimi	A
pritrdila Lepolasa. Modra Bela Ovca je pa za	konec	pripovedovanja še dostavila: »Od lanu naprej	A
mladenk, bi Vitorogovca kaj hitro napravila	konec.	Tako pa ‒	A
trem kaj pripeti, bo nas vseh od samega hudega	konec,	preden dorastejo mladi štirje tvoji bratci.	A
neustrašenim poglavarjem. Ostrorogi je postavil	konec	toporišča sulice na tla, levico pa je oprl v	A
Zvedavo Črnoglavko dneva kar ni hotelo biti	konec.	Še nikoli se ni sonce tako počasi dvigalo proti	A
/ . / stran 49 . / Mladenka je prijela za	konec	bedra in začela hlastno trgati meso.Mladec jo	A
blestele tako jasno kakor prej. Razliva je bilo	konec.	Jata preplašenih ptičev, ki so nočevali v ločju	A
k prelivu, je dolga prekla, na katere tanjši	konec	je bila navezana vrvica s trnkom, že mirno plavala	A
jo utegnejo zajeti, je rekla. Potem bo vsega	konec.	»Moram tvegati,« se je zavedala nevarnosti Zlatolasa	A
razgretih ljudi. V znamenje, da je sedaj pobijanja	konec,	je Oprezni Srnjak spet trikrat zatrobil na grbasti	A
razsajajo kakor obsedeni, ko je že vendar vsega	konec.	Mar naj bi pritekli in zaprli brž vhod, da nam	A
Črnolasa mlada čarovnica se je presedla na drugi	konec	klopi in začela prišepetavati postarni sivolasi	A
bil najrajši planil v drevak in se odpeljal v	konec	Dolge doline, da bi se tam na skali sredi potoka	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani