jeza (301-400)

pater Herand ni mogel več premagati, taka sveta	jeza	ga je kuhala že ves čas. »Kar z nami, pa boste	A
iskala rešitve. Od onemoglosti ga je popala	jeza,	bušil je kvišku in odgovoril naravnost: »Tole	A
skozi zobe, iz oči so mu švigale strele, sveta	jeza	jih je vžigala, ker še nikoli ni slišal tako	A
uporna misel zoper vsako gosposko in dregnila	jeza	na premehke tlačane. »Hlapci ste pa vendarle	A
nočejo, menda nalašč ne. Misli so se motale,	jeza	se mu ni hotela poleči. »Mi je pa že Hotimir	A
Bolj ko se je krčila pot, bolj ga je kuhala	jeza.	Če bi bil opat, ki je vsaj gosposka, sam pokoril	A
In so mu brž povedali.	Jeza	ga je popala, češ, Hartvik ve, kako in kaj,	A
ustrašila. »Kaj to mar vam?« jo je popala tudi	jeza,	ker je vedela, da bo Krtuca s to novico obhitela	A
nedolžno sestrico, pa ga je minil ves kes. Le	jeza	na opravljive ljudi, ki radi brskajo po smetišču	A
bali so se jih. Dolenjska bojevitost ni velika,	jeza	jim hitro splahne, predobrodušni so.«	A
tako naj leži ‒ izgubljeni sin.« Onemogla	jeza	ga je grabila v prsih.Pa jo je skušal skriti	A
njegova kazen.« Ali privihrala sta ponos in	jeza	in sta hotela pregnati vsako blago čuvstvo ter	A
svojeglavnost in dra . / . / stran 42 . / žila	jeza	na Janeza, ki je tako razžalil očeta in zatajil	A
Maričko in da je še gospodar, čeprav drugje.	Jeza	na Janeza se je polegla, zato pa ga je začela	A
lastni rod potikati po svetu.« »Prekletstvo,	jeza	božja je to.« »In strela poči, kakor v hišo	A
skoraj inako storilo. Potlej ga je popala sveta	jeza	na trmoglavega Trlepa in mazaške véšče; vendar	A
je dobrovoljno renčal vanjo. »Trlepu se bo	jeza	spotoma kaj unesla, morda te ne bo pogubil,	A
bližali samostanu. Plemič, lomila ga je sveta	jeza,	je nespoštljivo revskal v opata: »Kdo neki so	A
Peter Klepec se ni mogel več premagovati, sveta	jeza	ga je grabila že ves čas, zdaj je zarjul, Krajinčana	A
je kristjanka.« »Lepa kristjanka!« je sveta	jeza	že zavrela po Janezu. »S poti, zijala neusmiljena	A
opisovali oskrumbo nesrečnih redovnic. Sveta	jeza	je grabila Janeza.Zarohnel bi bil rad, pa se	A
se je Ludviku nevoščljivost še bolj vnela in	jeza	mu je kipela iz srca. Od zdaj ga je očitno sovražil	A
srca niso mogle, zakaj v njem je tlela grozna	jeza	in hudo sovraštvo.Kar več ni mogel Svetinu lepe	A
Spal pa vso noč ni skoraj nič. Kuhala ga je	jeza	in dramila sta ga grom in dež, ki se je zlijal	A
O, pač. Od	jeza	je bilo čuti glasno hrumenje. Ne. Tolikega hrupa	A
splavala na breg in se ob robu goščave prerila do	jeza.	Nak!	A
Sonce se je nagnilo proti zatonu. Od	jeza	po potoku navzdol je potegnil hladen veter.	A
shladi. Ostrorogega Jelena je pograbila silna	jeza.	V prvi togoti je hotel steči nazaj v kolišče	A
prvimi je tekel Udarni. Popadla ga je taka	jeza	na volkove, da bi jih z zobmi grizel.Ni mogel	A
svojo hčer, Pisano Tulpo.« Jelenu je blisnila	jeza	iz oči: »Zato se je mudil toliko časa pri Turovcih	A
Presukani Lisjak. V mladčevem obrazu je trepetala	jeza.	Nenadoma se je glasno zasmejal.	A
je zalajal srnjak. Ostrorogemu se je pa prva	jeza	pomirila.Zaspal je.	A
bolj slutil, kakor pa opazil. Pograbila ga je	jeza.	Glasno je zavpil: »No!	A
začel skubsti perje. Piščalarja je pograbila	jeza.	Zveneče petje labodov ga je vselej, kadar ga	A
bil precej polegel. Mladca je nehala kuhati	jeza.	Začutil je v udih onemoglo utrujenost.	A
razumel, ali je v njem samem prekipela divja	jeza.	Togotno je zarukal na boj.	A
Ženske ne! Pograbila ga je pa taka	jeza,	da je starico z vso silo pahnil proti ograji	A
nihče štirideset let zaupal. Le kadar ga je	jeza	obsula in je s svojimi belimi zobmi zaškripal	A
Pa saj je celo noč delal nocoj, voda je z	jeza	močno potekla, naj se nabere; človek samo enkrat	A
prosi, videč pa, da ne opravi ničesar, zgrabi ga	jeza,	ob mizo udari in pravi s svojim najmočnejšim	A
pozneje je žagar Šepec hodil s kolom na rami okrog	jeza	in ogledoval, kako je že tu in tam voda zagrajo	A
otožnost, da globoko vzdihne, zdaj ga srdita	jeza	pograbi, da pesti stiska in meni: ves svet bi	A
On se ozre in zagleda Nežo Rožmarinko.	Jeza	ga obvzame, da po svoje zarohni in reče potem	A
Pa mi ga niso hoteli dati. Kar me	jeza	popade in pravim jim: Šleve hrvaške, skoporitci	A
in srepo gledal starega gospodarja, ki mu je	jeza	rdila upadeno lice. »Katera je tista moja nehvaležno	A
Ali si gluh, ali ne slišiš? Ako me pograbi	jeza,	stolčem ti gosli na čeljustih in vržem tebe	A
hiši, kjer je trdosrčni brat ostal. Za hip ga	jeza	popade in misli si, takega brata kakor jaz nima	A
je stari govoril in videlo se je, da se mu je	jeza	že nekaj ohladila, kajti glas je bil zopet prijazen	A
prizadeva splezati na njegovega najlepšega konja.	Jeza	zgrabi graščaka, ko vidi, da se mu človek predrzne	A
človeku veselje, samemu stricu bridka srd in	jeza.	Ne bi bilo težko Petru dečka spraviti s sveta	A
popustil in šel s kristjani v grad Kozjak.	Jeza,	ki se je zavoljo tega vnela med Turki, skazala	A
mesta. »Za Boga, kam te spravlja tvoja nagla	jeza!	« toži duhovnik in hoče že tudi s konja splezati	A
in kam dalje skrije, dokler moža prva divja	jeza	ne mine.Kajti kaj bode Anton z ženo storil,	A
je na tleh še gorela, zapazila sta, da se mu	jeza	bere na obrazu.Besed nista razumela, nemški	A
hodi za menoj in z menoj, če nisem zanj.	Jeza	me obsede, vstanem in mu tako priložim s pestjo	A
stranski mizi in zraven njega je sedela Reza.	Jeza	me je popadla, kri mi je vrela, pa veliko vaščanov	A
vpije za menoj. Ko to zaslišim, pograbi me	jeza,	nekaj zarjovem in se spustim v dir za njim.	A
soncu parila na njem, v njem pa se je kuhala	jeza	na Tevža: »Naj le počaka, beštja!« Volkun, ki	A
»Verjemi mu.« Marka je grabila	jeza,	ker se je nadejal, da ga Jok pohvali, ga je	A
držal sren. Nak. Preveč sta ga grizla žalost in	jeza.	Vzel je lopato in kramp in odšel z Volkunom na	A
da ni, da bi moralo biti,« pravi mlajši in	jeza	mu zardi obraz.»Mi smo sami krivi, da nas tako	A
nobenega človeka pogledal. Sram ga je bilo in	jeza	ga je trla, da so ga barve spremetale.V krčmi	A
nahranil, od ust pritrgal. . / . / stran 12 . /	Jeza	me je torej grabila, ko sem moral gledati, kako	A
francoskim vojnikom nič ne dadó. Mene je sicer malo	jeza	zgrabila, češ ali sem jaz kriv, da sem moral	A
sestro, zdaj na graničarja, sta pričala, kako vre	jeza	v njem, kako samo ne ve, nad katerim bi jo izpustil	A
bil kje v vasi dobil.« »Glejte, možje, kaj	jeza	stori!« pravi lesenonogi pivec. »Srdorit je	A
Njeno lice je izpremenilo barvo in nekaj kakor	jeza	zablisnilo ji je v temnih očeh. »To mi je novo	A
Oh, izvrstno, izvrstno, zanimiva novica!«	Jeza,	ljubosumnost in škodoželjnost so trle koncipista	A
svojo ljubosumnjo; kajti tajiti ni mogel, da vsa	jeza,	katero mu je bila povzročila guvernantina izpoved	A
neumno,« hiti oni ter brska s palico po pesku;	jeza	mu je jela kipeti. »Torej svéta si želite; i	A
odpuščanje ‒ to me bolj peče nego sovraštvo, nego	jeza,	sovraštvo ‒ vedi Katinka, to mi ni nič ‒ to	A
kotov, »sedaj mi je dovolj! Škoda, sramota,	jeza	in žalost ‒ vse je prišlo name in sedaj ste	A
« poroga se Pavel, ali tako, da nekaj kakor	jeza	zveni iz njega besed. »Samo čudim se	A
Sodnik je kratek trenutek premišljal; toda	jeza	ga je prevzela. »Vedi se vendar tako	A
robca, da si otre solze, katere ji je silila	jeza	v oči. »In - Julka je sprožila to govorico	A
in na licih ji je videti, da jo čisto druga	jeza	grabi nego edino ta, da je tuj dojenček pod	A
navzgor v breg in počival na vsakem ovinku.	Jeza,	grozna jeza ga tare.Ta sosed, ta stari prijatelj	A
breg in počival na vsakem ovinku. Jeza, grozna	jeza	ga tare.Ta sosed, ta stari prijatelj, s katerim	A
koreninah je težka hoja. Vida še ni zapustila	jeza,	ampak le huje in huje vre v njem, kakor mu tudi	A
praznično opravljen iz veže pred hišo. Sinočnja	jeza	ga še ni minila.Ženi, ki povprašuje, kam se	A
tej misli ga popade za trenutek zopet prvotna	jeza,	a za njo silijo mu v spomin vsi dogodljaji,	A
ladjico nad dvorcem. Preplašenost, žalost in	jeza	so Samorada tako prevzele, da skoraj ni mogel	A
glede na nje nepremišljeno ljubezen. Vendar	jeza	na varuha me ni minila, tem manj, čim je on	A
vame svoje velike črne oči, v katerih je gorela	jeza	in se topila žalost, ter je bolestno zdihnila	A
marog od zlate pene. . / . / stran 147 . /	Jeza	popade njega, on pa ploščo, in zaluči jo na	A
posreduje ali šiba očetova, katero največ vihti	jeza,	ali milost materina, katera v slepi ljubezni	A
»Nisem več otrok!« je zavrelo iz Lovrača.	Jeza	mu je udarila v lica in mišice v železnih rokah	A
Franci so se orosile oči. V Lovrencu je zavrelo;	jeza	ga je prevzela, da ni našel ne zagovora ne ugovora	A
Lovrač pa se je za čuda spremenil. Tiha	jeza,	da ni Adamov grunt njegov, knapovstvo, ki ga	A
Zanič je bil strup in tako drag.	Jeza	jo je popadala. Lovrač jo je peljal k zlatarju	A
umreti ob njej. V meni vse utriplje in kljuje,	jeza,	maščevanje, vse, vse...Kar vroče mi je.	A
njo znebil tesnobe in grenke misli, da se je	jeza	božja razlila po grapi in raztrgala njegovo	A
oči, ki so gledale že smrti v obraz, mu je vsa	jeza	splahnela. »Pri živem Bogu vaju prosim, odpustita	A
mladiko v kljunčku, znamenje, da je potolažena	jeza!	Iz takih misli jo prebudi šum počasnih korakov	A
Kdor nosi tak cvet s seboj, ne obhaja ga nobena	jeza	in nobena žalost, ne premaga ga noben sovražnik	A
prekano, dokler ga ni odnesla z Gorjancev strastna	jeza	na mater. Pod oknom neke hiše je slišal	A
nagajat na dom tuj potepuh, ga prime taka grozna	jeza,	da izruje z eno roko bukev, z drugo skalo in	A
dovoljenje tudi Novoselcem. Zdaj se vname huda	jeza	tudi med temi in Staroselci.Maloselci pa so	A
in vsa ravnina od gore do gore in ob reki od	jeza	do jeza z vsemi vasmi, hišami in poslopji.«	A
ravnina od gore do gore in ob reki od jeza do	jeza	z vsemi vasmi, hišami in poslopji.«Krese se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani