Potreboval ga boš še po svetu.« Tako je stari govoril in videlo se je, da se mu je jeza že nekaj ohladila, kajti glas je bil zopet prijazen in nekako očetovski. Mladenič je sicer ubogal, spustil konja v zeleno travo, pa na obličju se mu je brala vedno še tista kljubovalnost in srditi stranski pogledi na viteza niso nikakor bili priča očetovske razmere med mladim in starim.