Široki in rdeči njegov obraz se je lahko imenoval lep in po njem ne bi bil možu nihče štirideset let zaupal. Le kadar ga je jeza obsula in je s svojimi belimi zobmi zaškripal in za škrtal in neznano čudno pogledal, bilo je marsikoga strah tega moža. Žagar Šepec je ravno poslednjo desko iz naloženega bruna izrezal, vzel brlečo svetilnico v roke in šel zatvornico zapirat.