Lovrač pa se je za čuda spremenil. Tiha jeza, da ni Adamov grunt njegov, knapovstvo, ki ga je pahnilo čisto v druge kolesnice, in tudi tuji svet ‒ vse ga je trgalo od grunta. Zato se mu je odtezal in se vse premalo menil zanj, kar je Jera takoj opazila in se stresla ob misli, da ji Lovrač, ki se je pač vrnil iz tujine, ne bo nič pomenil in ji nič ne pomagal.