jeza (101-200)

in Jeruzalemom. Menahema je pograbila strašna	jeza.	Menda vem, kje mi zveni, je zaklical.	A
Menahem, Masada, Eleazar. Neka	jeza,	grdi gnevni smeh, neko spoznanje, da zdaj, ko	A
rekla, in iz njenega miru je tudi naraščala neka	jeza.	Kakor si ti pošteno plačal tiste cipe.	A
pred Mrakovimi vrati so me spet ustavljali.	Jeza,	grdi smeh v meni.Težje je bilo priti do njega	A
lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost,	jeza	in lenoba, vse rože zla so se razcvetele v novem	A
očem, začnejo ga mečkati. Kot bi bila v prstih	jeza	ali kaj, ga na koncu še scefrajo. Vržejo ga	A
Kakšni lasje? Kakšna	jeza?	Kakšen bes, kje je bila ženska, stara ženska	A
nezavarovanega in ki mu moraš pomagati!« Matejeva	jeza	se je razblinila kot jutranja meglica v prvem	A
v Marijinem glasu se je že čutila neskrita	jeza:	»Joži, če ti pravim!	A
jecljajoč. Marijan je nerazumevajoč strmel vanjo,	jeza	se mu je le še stopnjevala: »Saj je Slovenka	A
»Nič, ti moraš!	Jeza	se mu je že razkadila, in zdaj on kar premišljuje	A
ko je počila puška. Kaj pomaga zdaj Križanova	jeza!	»Zakaj puščate tega sumljivega človeka iz sobe	A
Toda nikar se ne jezi!	Jeza	ti škoduje; zato si vedno bolan.« »Kaj imate	A
dušo iz vragovih krempljev. Kadar je Premca	jeza	ali dolgčas ali karkoli zapeljalo, da je zarobantil	A
tega prej povedali?« Toneta pa je premagala	jeza.	»Kaj, ti švedra, ti se boš iz mojega očeta norca	A
zamazano bela proga na mrtvaškem prtu. Žalost,	jeza,	kesanje, obup, najtežja čustva so stiskala ubogo	A
spozabil; toda kdo ve? Okoliščine, prilika,	jeza,	to zapelje tudi pametnega človeka; saj Tone	A
je prišel Tetrev po vola! Nič mu ni pomagala	jeza	in kletev, nič jok doma, ko je odpeljal Tetrev	A
siv plamen mu je gorel v očeh; Bricu je gnala	jeza	kri v lice. »Ubil jo bo,« je dejal Tone.	A
dobička od svojega varovanca? V Tonetu je kipela	jeza;	toda miril se je, ker je videl, da je fant nataknjen	A
sestri povedal, kaj se je bilo zgodilo, bi njena	jeza	morda še njega zapeljala, in najbrž bi morala	A
premoženje in s premoženjem nevoščljivost in	jeza	sosedov, ki se jim je zdelo, da so prevarjeni	A
takrat mu bo tudi to iz srca odpustila; prešla bo	jeza,	in žalost se bo v veselje spremenila.Da bi mu	A
kupovali tobak in smotke.« Lenka, ki se ji je bila	jeza	polegla, je menila, da bi skoraj kazalo, da	A
navdušenje že prekipeva; zato ga je tudi grabila	jeza,	ko je doma pri večerji porožljal hlapec s srebrnim	A
»Oh, kaj bi se jezila,« je dejala, »ko nama	jeza	nič ne pomaga in onim nič ne škoduje! Grdo so	A
je povabila Lenka na kozarček hruševca, da se	jeza	poplakne. »Saj jaz nisem nič hud,« je dejal	A
gledal, poslušal, in v srcu mu je rasla nova	jeza.	Jasno je videl ves črni naklep, ki so ga bili	A
Torej na vaše zdravje!« Ivan je prebledel in	jeza	mu je napolnila srce.Nejevoljen je trčil z adjunktom	A
dejal Muren v skesanem srcu. Sprehajala ga je	jeza	in žalost, kazati je pa moral vesel obraz.Sam	A
njun norec?« si je dejal Muren in spet izpil.	Jeza	in žalost sta mu bili navdihnili nespametno	A
teh fronkarskih večerov.« Spet se ga je lotila	jeza	na davkarja, ki prireja takšne večere.Kdo mu	A
sin ne postane očetov naslednik!« Onemogla	jeza	je Ivanu navdajala srce, ko je opisoval pogreb	A
graje vrednega, je zagledal od daleč Hrusta.	Jeza	bi ga bila zgrabila, da mu ni upadlo srce; tako	A
je spet začul glas vesti, ki ga je bila prej	jeza	prekričala.Ponižen se je zgrozil pred svojo	A
je celo kaznivo.« Korbinko je lomila huda	jeza.	»Če se mi ne spraviš hitro iz hiše,« je dejala	A
misli in hude slutnje, kaj vse premore denar.	Jeza,	zavist in ljubosumnost so se trgale za ubogo	A
Naj gre!« se je smejal Ivan, dasi ga je lomila	jeza	na Zefo, ki se je spogledljivo muzala, na drznega	A
zadušilo razburkano valovje strasti. Mračna	jeza	je napolnila nesrečno srce, bledila in pačila	A
meni,« je dejal Janez in pil. Očeta je grabila	jeza;	ker se pa ni hotel prepirati s sinom pred gosti	A
prebledela. Slišala je bila vsako besedo, in	jeza	jo je grabila.Počakala je, da odide družba,	A
neče več čakati. Boštjana pa je nekako minila	jeza	in bojaželjnost. »Jaz bom hodil z vami, da!	A
to sodnikovo ravnanje?« je vprašal grof, in	jeza	ga je začela grabiti. »Na izpoved Eizingerjevo	A
dosti dolgo, da bi se ohladila tudi Ahilejeva	jeza.	Ko pa je se bil Cahej, najbrž spet »Pri enajst	A
slonel pri oknu in si grizel ustnici, kajti	jeza	ga je grabila, ko je slišal to sumničenje.A	A
prestopil avstrijsko mejo. Kes, bridkost in	jeza	cesarjeva se ne dado popisati.Neiperg je moral	A
orožje jemalo in dajalo kramarjem!« Strašna	jeza	je vila Filipa.Zdaj se mu je prvikrat uprla	A
bridkost in prijazni obraz Lazarjev se je temnil in	jeza	mu je vžgala dobrovoljne oči. »Zakaj mi niste	A
vzdignila dva na njegovem mestu. Bridkost in	jeza	se je polastila Vita Lazarja, ko je videl ta	A
da na tem ni nič ležeče??!« zavpije gospod in	jeza	mu napne žilo na čelu.‒ »Pa kaj! tvoj megleni	A
danes res ves pekel zarotil zoper mene. Sama	jeza	‒. Za trenutek je prenehal, ko da mu je zmanjkalo	A
slišal nemško besedo, se je v trenutku spremenil.	Jeza	se mu je ohladila.Nemec je bil tudi on, zato	A
premlatil z lopato za zrnje. Ko pa je šla prva	jeza	iz njega, je seveda doumel, da s silo ne bo	A
solze. Grofa je ob novici resnično popadla taka	jeza,	da je z enim samim zamahom presekal svojo hrastovo	A
godrnjali in kleli v polsnu, dokler jih ta snena	jeza	ni tako razgrela, da so se povsem predramili	A
popazil, ali se v starem ni razvnela prevelika	jeza.	Pa kakšen cirkus je to? ga je Žlajfar zdaj	A
pričakal, se mu je vrtinčila nejevolja, če že ne	jeza.	Kaj je ‒ kam rineš ‒ kaj ti je to treba? ga	A
na pogled je bilo videti, da ga je sprožila	jeza,	ki se je v njem že dolgo nabirala.Klobuk je	A
zožila. V očeh ji je brlela neka od teme temnejša	jeza.	Le tam, do koder so ji zdrsela krila, je bila	A
kjer se naj presodi v dobro, ali vsaj preseka	jeza,	in sem le za hipec krčevito tuhtal, kam naj	A
spomina za nekaj hipov Buternova nepreboleta	jeza	na njegove preprečevalce lepote, na notorične	A
kjer je končno umiril svoje telo, je privrela	jeza	do svojega vrha, hudobna jeza nanjo skipela	A
telo, je privrela jeza do svojega vrha, hudobna	jeza	nanjo skipela po žilah, srd na njeno ponesrečeno	A
bo dobičkonosen. Pošla jim je vsa prisiljena	jeza,	nobene kazni in nobenih nevšečnosti mu niso	A
dokler mi je srce še usmiljeno. Če me zgrabi	jeza,	ležal boš na zemlji krvav, kakor je sam cesarjev	A
masa ljudstva, če se je kaj storilo za kmeta.«	Jeza	vnetega agitatorja je gorela na Miloševićevem	A
radovala njegova duša in mu neprestano šepetala:	Jeza	tega onemoglega sebičneža je dokaz tvoje poštenosti	A
videla nasilnika, iz oči ji je sršela strašna	jeza.	Vojak ni dosti premišljeval o logiki njenih	A
pozabil tega prizora. Priznati pa moram, da se mi	jeza	na gledališkem odru, kjer se strasti kažejo	A
‒ Korporal Malnarič!«	Jeza	obvlada kapetana, mogočno se vzravna, švigne	A
»Ne bodite tako hudi, gospod nadporočnik,	jeza	škoduje! Glej, glej, kako se repenči!«	A
pridigarju reč jasna. Zgrabila ga je sveta	jeza,	za greh mora biti pokora in je dvignil roko	A
so požrle s kostmi vred!« Dedca je popadla	jeza:	»Kar ubil jih bom!« Zgrabil je tolkač in je	A
prosila, naj se ne jezim. Ne jezim se ne,	jeza	škoduje. Ali nerodno je vendar oklevetan biti	A
Sta že spet vkupe! Sveta	jeza	ji je šinila po rejenem licu in njeni klici	A
ravno v naročje se ji je izlilo ‒ pa je bila	jeza	pogašena.Tako se je delal, kakor da se mu je	A
pobere ‒ kaj drugega neko kamen. Zgrabila ga je	jeza	‒ zdaj ima falota v pesteh ‒ tema je bila, pa	A
boleli udarci, a hujša od bolečine mu je bila	jeza	in želel si je, da so mu udarci prizadeli rane	A
* Čevljar Pirc je bil že dopoldne nasekan;	jeza	in žalost sta ga bili spravili čisto iz tira	A
imenoval: ostati pošten! Pa ga je prijela sveta	jeza	nad čevljarjem: smolar, čemu nastavlja otrokom	A
naj posreči njej, neuki, nevajeni revi! Sveta	jeza	je prijemala preprosto ženo: kako zanikrna je	A
v policaju zbudi službena dolžnost in sveta	jeza	in odgovornost za javni red in sploh.Dvigne	A
jih bo in je jako žalostno, da jim preobilna	jeza	izpodkopava nit življenja in jim upropašča ravnovesje	A
jerbasom, ki je izginil z Ančko vred v daljavi. »	Jeza	bo in prepir zaradi nje, boste videle!« Spet	A
in popivala z Mokarjem, danes je bolan, mm,	jeza	pa na nas.« »Janez da je hud?« se je potuhnila	A
Ančka je pomolčala, v srcu ji je vzkipela	jeza	in sum, češ takile so ‒ toda ni dala duška srcu	A
/ »Ta je pa lepa!« je Hudournika pograbila	jeza.	Iskal je, s čim bi Liska našeškal.	A
kljunčki in kličejo starko. Nekega dne groza in	jeza	me je obšla - opazim ob gnezdu gada, tistega	A
Ob močnem vinu se je možaku lice zvedrilo,	jeza	otajala. 𠆫rž še en polič!’ je zdravnik naročil	A
Jaz sem dopasel dolgčas po ljubem ptičku, a	jeza	na Kodija ni omagala.Slednjič se mi je le posrečilo	A
Toda krog in krog grobni mir.	Jeza	je ugasnila, zopet je zaigralo srce, razprostrl	A
teh sosedov sta bila tudi soseda. Očeta je	jeza	in zamera premotila, da je tik roba svoje parcele	A
Jančarica jih je s praga gledala in pekoča	jeza	jo je pograbila.Poklicali je Ferjana: »Brž pojdi	A
Vojaški čižmi so se poznali.«	Jeza	me je pograbila. »Žena, jaz grem h komandantu	A
prepirale z njimi. Ali vsa njih gospodarska	jeza	se je razbila ob čudovitem miru trenarjev, ki	A
postaral čez zimo, odkar se nisva videla!« »	Jeza	me grize, žalost me je stisnila v klobčič.«	A
Tudi to ni ušlo Teodori. Njih	jeza	in zavist jo je veselila. Ozrla se je pogosto	A
je moj zarezgetal. Pograbila me je tolika	jeza,	da sem planil iz sedla in hotel nad Tunjuša	A
ne bodala za pasom. ‒ To pot pa je bila moja	jeza	in moj pogum ‒ moja rešitev.Huni so šinili kvišku	A
Nekateri so celo zamrmrali.	Jeza	na Ante se je bila ukoreninila, želeli so boja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani