nova beseda iz Slovenije

jeza (201-300)


Numida pa se ni ganil na ležišču. Starčeva      jeza      ga ni vznemirila. »Pripoveduj o Ireni, o Epafroditu  A
Radovan se ni branil vrča.      Jeza      se mu je polegla, Numida pa je pričel s povestjo  A
pisarne!« Oči so mu razburjeno begale po vrstah,      jeza      in radost sta se kresali v njih. »Maščevanje  A
zadnje staje Slovenov in Antov. Iztoka je pekla      jeza,      večja še na lastne brate kakor na Herule. »Tolpa  A
si obrisal z oguljenim rokavom poljub z lica.      Jeza,      ki se je v hipu rodila, je s poljubom zamrla  A
me ni, ali sme pisati. A brala je vnovič in      jeza      se je hladila. »Kako idealen fant mora  A
glavo in se ozrla vsa objokana v Smrekarja.      Jeza      ji je gledala iz solz. »Za oba, res  A
razburjena je odšla. Srce se ji je razburilo in      jeza      jo je trla. »Zavist, bleda zavist!  A
»Tega ne govoriš iz modrosti! To je      jeza,      to je strast.Tega ne storiš!«   A
in si zadovoljno podrgnil roko ob roko. »Ta      jeza      Taljanova me veseli, tako veseli, kakor bi zadel  A
in se togotil na neumno žival. Grabila me je      jeza      in trma.Vse moči sem zbral, se pognal za čredo  A
Gašper z glasom, ki je bila v njem že groza in      jeza.      »To bi bil lahko že zjutraj vedel,«  A
Počakaj, da odgrnem, no!« V njenem glasu je      jeza,      ker ga mora vsak večer znova tako opomniti,  A
glasom, v katerem je pa le vzdrhtela naveličana      jeza:      "No, pa ne! Ti že veš!"   A
greha storil, ob takšnih mislih res lahko zgrabi      jeza.     Naša mama je modro pritrjevala bolj s kimanjem  A
je zavpila Veronika. V njenem glasu je zdaj      jeza      prekričala bolečino. »Ne govôri tako, Veronika  A
zapisoval, čeprav je bilo očitno, da ga kuha huda      jeza.     Čez čas, ko sta menila, da se je vse skupaj že  A
tedaj ga je prevzela vesoljna, vse uničujoča      jeza.     Z golo pestjo je šel nad napadalce.   A
zgrudila na blazino, dečka pa je popadla besna      jeza.     Toda še preden je mogel ziniti, je dekla dostavila  A
se spomnim.« Spet ga je popadla neukrotljiva      jeza.      »Lopovi in tatovi!  A
vem. Med prepirom me je popadla taka strašna      jeza,      da sem videl vse rdeče pred očmi.Prvo reč, ki  A
Gotovo vam bodo verjeli, da vas je premagala      jeza.     Temu primerno bo tudi kazen bolj mila ...«   A
vodo, na ta ali oni način se že reši nevarnega      jeza.     Ferdl ga drži kakor v kleščah in s svojo žrtvijo  A
prestopek, saj trdi Lovrek, da je on rešil Ulrika iz      jeza      - prestrogo kaznoval in tako škodoval občutljivi  A
dobro razumel očetovo dejanje, zakaj ista slepa      jeza,      dediščina Gradnikove krvi, je bila zadivjala  A
fantom in se brigati zanj. Učitelja možakarjeva      jeza      prav nič ni spravila iz ravnotežja, marveč je  A
izmišljenimi vestmi, so se penili od jeze, toda ljudska      jeza      jih je kmalu porinila v še neprijetnejšo zagato  A
prošnje nič zalegle, so se raztogotili, in njihova      jeza      je še bolj narastla, ko so videli, koliko srečnejši  A
se je bil medtem že spet obvladal in njegova      jeza      zaradi neuspelega poskusa je bila večja od njegovega  A
zadržanostjo, v njegovem srcu pa se je nabirala      jeza,      ki so jo, komaj pozabljeno, zanetile ranjenčeve  A
pa je videl novega gospoda od blizu, se je ta      jeza      takoj utrdila in ukoreninila, dasi pravičnih  A
kakšno je moje uboštvo.“ Tu vzkipi Poprtnjakova      jeza:      z obema rokama sili prišleca čez prag ter zaloputne  A
Že na stopnicah pa me je začela grabiti čudna      jeza,      da bi se bil najrajši povrnil ter povedal staremu  A
solznimi očmi ”beduine v puščavi“, se mi je vsa      jeza      polegla in seglo mi je v srce kakor prijeten  A
vdrugič, vam prinesem vsem!« Smejal se je, ali      jeza      se je razlila iz srca v oči, na čelo, na ves  A
in ga je pogledal ves osupel. ”Počemú taka      jeza?     “ je vprašal. Potnikov je naširoko zamahnil  A
bil zmerom, zdaj pa se mu je slabo sponesla ta      jeza.      Sam si je naložil, sam naj nosi!“   A
tej žalostni dobi. Čemu skrbi in preglavice,      jeza,      prerekanje in hude besede?Zgodilo se je, kar  A
zato vas prosim: ne dajte, da bi se izlila vaša      jeza      v polnem potoku na mojo nevrednost in nesposobnost  A
je ostala še izza prejšnjih časov neka tiha      jeza      do tistih največjega spoštovanja vrednih ljudi  A
”Raztogotila sva se malo, kaj bi tisto!      Jeza      prijateljska je kakor rosa, ki poživi in pomladi  A
merkvica; ona mene gleda, jaz pa njo,      jeza      me popade -- smuk za njo!“ In Anka se je  A
dolino šentflorjansko je ležalo kakor temna      jeza      božja nad pohujšanjem ... Ob tistem času je  A
od step njegovi trdi, srditi koraki. ”Kakšna      jeza!     “ je pomislila babica in se je skoro prestrašila  A
Iz otožnosti pa se je kmalu izcimila sveta      jeza;      jezen ní bil samó Šilo, tudi ne samó Mirkuca  A
prekosil, vstal mu je v srcu čut, ki ni bil      jeza      in tudi ne mržnja do svojega tekmeca, ampak  A
trkajte si na prsi ter pokorite se, da pojde mimo      jeza      božja!“ Take pridige še niso nikoli slišali  A
”Kaj? Nič!“ je odgovoril Lojze,      jeza      pa mu je sijala iz oči. ”Tisto se je zgodilo  A
kako da je z njim, se jih je polastila pravična      jeza;      biriču pa se je zazdelo, da ni prijetno prerekati  A
Kdo bi se puntal zoper take besede?      Jeza      županja se je obrnila od biričev in se je namerila  A
hrume v zbore, kmetske čete kliče rog, sveta      jeza      jih poziva na mejdan.Ho, le vkup!  A
v pohod. V treh hudournikih lomasti kmetska      jeza      po svojo pravdo: na Spodnje Štajersko, ob Savi  A
so postale glasen jok. Šimnu ni bila ne njena      jeza,      ne njena žalost všeč, najbolj pa ga je razburil  A
Mar meni!« »O saj vem,« je prišla zopet      jeza,      »da ti nisem mar.O saj vem!  A
dvorišču dvoje oči. Čudovite oči: strah in žalost,      jeza      in zlobnost so se mešale v strastno razpaljenih  A
Anica je izgubila zavednost misli. Brezmejna      jeza      jo je napolnila do te žene, ki se ji je rogala  A
svojega obupnega položaja, in še huja žalost in      jeza      sta jo napolnile do njih, ki so bili krivi tega  A
Juri stopil na vrata, je bil izgubil zavest.      Jeza      in povžito vino sta ga bila popolnoma ubila  A
smejati Luka, »če ne bo prepozno.« In nekaka      jeza      ga je prijela in je rekel: »Veste kaj  A
»Ta je lepa!« Katri je stopila      jeza      v lice. »Ne misli, da se šalim!«   A
da se Lipe ni mogel načuditi, odkod tolika      jeza      v njej. »Pridi na Peč!« je ponovila  A
Bilo je lice, kamor so se bile utelesile beda,      jeza,      bridkost devetih rodov, žalostna prošlost tolminskih  A
vikarjeva šala rezko zasekala v meso. Prejšnja      jeza      se je obudila v njem in je mislil: »Kaj čenčaš  A
doumeti, ali je v Menezeisovem licu glupost,      jeza      ali osuplost.Vendar je bil čudno telesno vesel  A
taka duhovska gorečnost v tebi ali pa je le      jeza,      da je tudi tvoje oči begala in blodila tvojo  A
Matevžka, ki je čist. Na meni pa je greh krvi in      jeza      Gospodova je na moji duši. Mea culpa, mea maxima  A
cerkvenimi vrati in ko je molil, mu je hotela vzrasti      jeza:      »Glej, če je to pravica!Kaj si neki storil takega  A
beseda) Vsebina Cerkveni računi 7 Njegova      jeza      28 Rogati far 36 Novi gospod 50 Nasilja 68   A
potrkal na vrata ... . / . / stran 28 . / Njegova      jeza      »Vstopi!« je zaklical župnik, a vstopil ni nihče  A
ki je po samem glasu spoznala, da bratu kipi      jeza.     Župnik sam pa se je dvignil in stal grozeče ob  A
znova obudila bolest v njem. Pa zdaj je rasla      jeza      v mladega zaradi Tolminskih.Mladi človek je  A
Tolkli so na zapahnjena vrata in na okno.      Jeza      je rasla v njih vse bolj.Nekdo je ščuval: »Posvečene  A
Tolminskem,« je dejal sin, »na vas bo padla      jeza,      ko bo sodba.« »Pravico iščemo, ti pa o sodbi  A
tako imeli, jih je obšla groza pred njim in      jeza.      »Tudi ovajal je,« je rekel nekdo.   A
okokrajnih klobukih. Strah ga je preletel in obenem      jeza,      da se ni mogel krotiti, temveč je viknil po  A
tesno prilega mišičastega telesa. Brezkončna      jeza,      nepojmljiva žalost obide Martina.Zaškriplje  A
zvest svojemu imenu Hrabroslav, se je z vrha      jeza      na glavo pognal v globino.Vzdignil je roke in  A
zagrabila mrzla roka in me hoče zadaviti. Izpod      jeza      je prišel leden šepet besed: »Tokrat  A
»Ti imaš pa res srečo...« so ugotovili oče.      Jeza      jih je v hipu popustila, tako so se zbali mojega  A
neznan in vedel sem tudi, komu velja ta njena      jeza      in srd.Bila je dekla Liza, ki je pred petimi  A
spregovorila, katerih pa nisem umel, je prihajala moja      jeza      še silnejša.Videlo se mi je, da sem zagrešil  A
»Če nočeš, pa ne!« Že jo je grabila      jeza      in na vsakem licu se ji je nabrala rdeča lisa  A
Prav pošteno se je razjezil.      Jeza      bi mu bila še rasla, da niso njegove pozornosti  A
žlica iz rok ali pa krožnik z mize! Nič jim ni      jeza      pomagala!Pri Deteli za frančiškansko cerkvijo  A
posebnega pripetilo! Samo Evi Luizi je rdeča      jeza      zalila nežni obrazek, pa se je tudi ukrotila  A
morale zaradi tega sedeti! Istotako je bila huda      jeza      med plemenitaškami.Sami sinovi iz starih in  A
Dixi!«      Jeza      je prevzela Zupana, ki je itak že pil preveč  A
vaših služabnikov! Na me naj se izlije pravična      jeza      Vašega Veličestva!« »Kako naj umejem  A
nesreča, če bi se Vašega Veličestva pravična      jeza      izlila nad nedolžnega!Kolikokrat mi je očital  A
tolažim se, da ga je že dohitela pravična božja      jeza!     « Molče je zrla potem tja pred se.   A
pest se je tresla, ker ga je morila najhujša      jeza.     »Diavolo!« je zakričal, »ti se vlačiš okrog postelje  A
drugega nego revno otroče;« Pograbila jo je      jeza      in pričela je preklinjati morilca svojega moža  A
Kmalu nato me je zopet pretresavala divja      jeza      in najsurovejša strast.Če bi bil grajski glavar  A
obraz, sem ga vendar spoznal. Ni me pograbila      jeza,      ker to, kar se je bilo zgodilo v Loki, sem bil  A
poišče službe drugod. Vedel sem, da se taka      jeza      hitro ohladi in da jo bo Marks Wulffing v štirinajstih  A
okrog njenega, da me je napolnila kar najhujša      jeza.      »Moja si,« je kričal kakor obseden, »moja in  A
ne more. Taka veja je bila moja duša: božja      jeza      jo je drvila s sabo, da se nikjer ni mogla ustaviti  A
pregledal od kraja do konca. Silna je bila njegova      jeza      in grozno je udarila njegova roka!Zaukazal je  A
In klel je, ali na vrhunec mu je prikipela      jeza,      ko sva konč no dognala, da sem streljal v neki  A
Če bi bilo mogoče, bila bi se poštenjakova      jeza      še povečala, ker je prav v tistem hipu počilo  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA