nova beseda iz Slovenije
Numida pa se ni ganil na ležišču. Starčeva | jeza | ga ni vznemirila. »Pripoveduj o Ireni, o Epafroditu | A |
Radovan se ni branil vrča. | Jeza | se mu je polegla, Numida pa je pričel s povestjo | A |
pisarne!« Oči so mu razburjeno begale po vrstah, | jeza | in radost sta se kresali v njih. »Maščevanje | A |
zadnje staje Slovenov in Antov. Iztoka je pekla | jeza, | večja še na lastne brate kakor na Herule. »Tolpa | A |
si obrisal z oguljenim rokavom poljub z lica. | Jeza, | ki se je v hipu rodila, je s poljubom zamrla | A |
me ni, ali sme pisati. A brala je vnovič in | jeza | se je hladila. »Kako idealen fant mora | A |
glavo in se ozrla vsa objokana v Smrekarja. | Jeza | ji je gledala iz solz. »Za oba, res | A |
razburjena je odšla. Srce se ji je razburilo in | jeza | jo je trla. »Zavist, bleda zavist! | A |
»Tega ne govoriš iz modrosti! To je | jeza, | to je strast.Tega ne storiš!« | A |
in si zadovoljno podrgnil roko ob roko. »Ta | jeza | Taljanova me veseli, tako veseli, kakor bi zadel | A |
in se togotil na neumno žival. Grabila me je | jeza | in trma.Vse moči sem zbral, se pognal za čredo | A |
Gašper z glasom, ki je bila v njem že groza in | jeza. | »To bi bil lahko že zjutraj vedel,« | A |
Počakaj, da odgrnem, no!« V njenem glasu je | jeza, | ker ga mora vsak večer znova tako opomniti, | A |
glasom, v katerem je pa le vzdrhtela naveličana | jeza: | "No, pa ne! Ti že veš!" | A |
greha storil, ob takšnih mislih res lahko zgrabi | jeza. | Naša mama je modro pritrjevala bolj s kimanjem | A |
je zavpila Veronika. V njenem glasu je zdaj | jeza | prekričala bolečino. »Ne govôri tako, Veronika | A |
zapisoval, čeprav je bilo očitno, da ga kuha huda | jeza. | Čez čas, ko sta menila, da se je vse skupaj že | A |
tedaj ga je prevzela vesoljna, vse uničujoča | jeza. | Z golo pestjo je šel nad napadalce. | A |
zgrudila na blazino, dečka pa je popadla besna | jeza. | Toda še preden je mogel ziniti, je dekla dostavila | A |
se spomnim.« Spet ga je popadla neukrotljiva | jeza. | »Lopovi in tatovi! | A |
vem. Med prepirom me je popadla taka strašna | jeza, | da sem videl vse rdeče pred očmi.Prvo reč, ki | A |
Gotovo vam bodo verjeli, da vas je premagala | jeza. | Temu primerno bo tudi kazen bolj mila ...« | A |
vodo, na ta ali oni način se že reši nevarnega | jeza. | Ferdl ga drži kakor v kleščah in s svojo žrtvijo | A |
prestopek, saj trdi Lovrek, da je on rešil Ulrika iz | jeza | - prestrogo kaznoval in tako škodoval občutljivi | A |
dobro razumel očetovo dejanje, zakaj ista slepa | jeza, | dediščina Gradnikove krvi, je bila zadivjala | A |
fantom in se brigati zanj. Učitelja možakarjeva | jeza | prav nič ni spravila iz ravnotežja, marveč je | A |
izmišljenimi vestmi, so se penili od jeze, toda ljudska | jeza | jih je kmalu porinila v še neprijetnejšo zagato | A |
prošnje nič zalegle, so se raztogotili, in njihova | jeza | je še bolj narastla, ko so videli, koliko srečnejši | A |
se je bil medtem že spet obvladal in njegova | jeza | zaradi neuspelega poskusa je bila večja od njegovega | A |
zadržanostjo, v njegovem srcu pa se je nabirala | jeza, | ki so jo, komaj pozabljeno, zanetile ranjenčeve | A |
pa je videl novega gospoda od blizu, se je ta | jeza | takoj utrdila in ukoreninila, dasi pravičnih | A |
kakšno je moje uboštvo.“ Tu vzkipi Poprtnjakova | jeza: | z obema rokama sili prišleca čez prag ter zaloputne | A |
Že na stopnicah pa me je začela grabiti čudna | jeza, | da bi se bil najrajši povrnil ter povedal staremu | A |
solznimi očmi ”beduine v puščavi“, se mi je vsa | jeza | polegla in seglo mi je v srce kakor prijeten | A |
vdrugič, vam prinesem vsem!« Smejal se je, ali | jeza | se je razlila iz srca v oči, na čelo, na ves | A |
in ga je pogledal ves osupel. ”Počemú taka | jeza? | “ je vprašal. Potnikov je naširoko zamahnil | A |
bil zmerom, zdaj pa se mu je slabo sponesla ta | jeza. | Sam si je naložil, sam naj nosi!“ | A |
tej žalostni dobi. Čemu skrbi in preglavice, | jeza, | prerekanje in hude besede?Zgodilo se je, kar | A |
zato vas prosim: ne dajte, da bi se izlila vaša | jeza | v polnem potoku na mojo nevrednost in nesposobnost | A |
je ostala še izza prejšnjih časov neka tiha | jeza | do tistih največjega spoštovanja vrednih ljudi | A |
”Raztogotila sva se malo, kaj bi tisto! | Jeza | prijateljska je kakor rosa, ki poživi in pomladi | A |
merkvica; ona mene gleda, jaz pa njo, | jeza | me popade -- smuk za njo!“ In Anka se je | A |
dolino šentflorjansko je ležalo kakor temna | jeza | božja nad pohujšanjem ... Ob tistem času je | A |
od step njegovi trdi, srditi koraki. ”Kakšna | jeza! | “ je pomislila babica in se je skoro prestrašila | A |
Iz otožnosti pa se je kmalu izcimila sveta | jeza; | jezen ní bil samó Šilo, tudi ne samó Mirkuca | A |
prekosil, vstal mu je v srcu čut, ki ni bil | jeza | in tudi ne mržnja do svojega tekmeca, ampak | A |
trkajte si na prsi ter pokorite se, da pojde mimo | jeza | božja!“ Take pridige še niso nikoli slišali | A |
”Kaj? Nič!“ je odgovoril Lojze, | jeza | pa mu je sijala iz oči. ”Tisto se je zgodilo | A |
kako da je z njim, se jih je polastila pravična | jeza; | biriču pa se je zazdelo, da ni prijetno prerekati | A |
Kdo bi se puntal zoper take besede? | Jeza | županja se je obrnila od biričev in se je namerila | A |
hrume v zbore, kmetske čete kliče rog, sveta | jeza | jih poziva na mejdan.Ho, le vkup! | A |
v pohod. V treh hudournikih lomasti kmetska | jeza | po svojo pravdo: na Spodnje Štajersko, ob Savi | A |
so postale glasen jok. Šimnu ni bila ne njena | jeza, | ne njena žalost všeč, najbolj pa ga je razburil | A |
Mar meni!« »O saj vem,« je prišla zopet | jeza, | »da ti nisem mar.O saj vem! | A |
dvorišču dvoje oči. Čudovite oči: strah in žalost, | jeza | in zlobnost so se mešale v strastno razpaljenih | A |
Anica je izgubila zavednost misli. Brezmejna | jeza | jo je napolnila do te žene, ki se ji je rogala | A |
svojega obupnega položaja, in še huja žalost in | jeza | sta jo napolnile do njih, ki so bili krivi tega | A |
Juri stopil na vrata, je bil izgubil zavest. | Jeza | in povžito vino sta ga bila popolnoma ubila | A |
smejati Luka, »če ne bo prepozno.« In nekaka | jeza | ga je prijela in je rekel: »Veste kaj | A |
»Ta je lepa!« Katri je stopila | jeza | v lice. »Ne misli, da se šalim!« | A |
da se Lipe ni mogel načuditi, odkod tolika | jeza | v njej. »Pridi na Peč!« je ponovila | A |
Bilo je lice, kamor so se bile utelesile beda, | jeza, | bridkost devetih rodov, žalostna prošlost tolminskih | A |
vikarjeva šala rezko zasekala v meso. Prejšnja | jeza | se je obudila v njem in je mislil: »Kaj čenčaš | A |
doumeti, ali je v Menezeisovem licu glupost, | jeza | ali osuplost.Vendar je bil čudno telesno vesel | A |
taka duhovska gorečnost v tebi ali pa je le | jeza, | da je tudi tvoje oči begala in blodila tvojo | A |
Matevžka, ki je čist. Na meni pa je greh krvi in | jeza | Gospodova je na moji duši. Mea culpa, mea maxima | A |
cerkvenimi vrati in ko je molil, mu je hotela vzrasti | jeza: | »Glej, če je to pravica!Kaj si neki storil takega | A |
beseda) Vsebina Cerkveni računi 7 Njegova | jeza | 28 Rogati far 36 Novi gospod 50 Nasilja 68 | A |
potrkal na vrata ... . / . / stran 28 . / Njegova | jeza | »Vstopi!« je zaklical župnik, a vstopil ni nihče | A |
ki je po samem glasu spoznala, da bratu kipi | jeza. | Župnik sam pa se je dvignil in stal grozeče ob | A |
znova obudila bolest v njem. Pa zdaj je rasla | jeza | v mladega zaradi Tolminskih.Mladi človek je | A |
Tolkli so na zapahnjena vrata in na okno. | Jeza | je rasla v njih vse bolj.Nekdo je ščuval: »Posvečene | A |
Tolminskem,« je dejal sin, »na vas bo padla | jeza, | ko bo sodba.« »Pravico iščemo, ti pa o sodbi | A |
tako imeli, jih je obšla groza pred njim in | jeza. | »Tudi ovajal je,« je rekel nekdo. | A |
okokrajnih klobukih. Strah ga je preletel in obenem | jeza, | da se ni mogel krotiti, temveč je viknil po | A |
tesno prilega mišičastega telesa. Brezkončna | jeza, | nepojmljiva žalost obide Martina.Zaškriplje | A |
zvest svojemu imenu Hrabroslav, se je z vrha | jeza | na glavo pognal v globino.Vzdignil je roke in | A |
zagrabila mrzla roka in me hoče zadaviti. Izpod | jeza | je prišel leden šepet besed: »Tokrat | A |
»Ti imaš pa res srečo...« so ugotovili oče. | Jeza | jih je v hipu popustila, tako so se zbali mojega | A |
neznan in vedel sem tudi, komu velja ta njena | jeza | in srd.Bila je dekla Liza, ki je pred petimi | A |
spregovorila, katerih pa nisem umel, je prihajala moja | jeza | še silnejša.Videlo se mi je, da sem zagrešil | A |
»Če nočeš, pa ne!« Že jo je grabila | jeza | in na vsakem licu se ji je nabrala rdeča lisa | A |
Prav pošteno se je razjezil. | Jeza | bi mu bila še rasla, da niso njegove pozornosti | A |
žlica iz rok ali pa krožnik z mize! Nič jim ni | jeza | pomagala!Pri Deteli za frančiškansko cerkvijo | A |
posebnega pripetilo! Samo Evi Luizi je rdeča | jeza | zalila nežni obrazek, pa se je tudi ukrotila | A |
morale zaradi tega sedeti! Istotako je bila huda | jeza | med plemenitaškami.Sami sinovi iz starih in | A |
Dixi!« | Jeza | je prevzela Zupana, ki je itak že pil preveč | A |
vaših služabnikov! Na me naj se izlije pravična | jeza | Vašega Veličestva!« »Kako naj umejem | A |
nesreča, če bi se Vašega Veličestva pravična | jeza | izlila nad nedolžnega!Kolikokrat mi je očital | A |
tolažim se, da ga je že dohitela pravična božja | jeza! | « Molče je zrla potem tja pred se. | A |
pest se je tresla, ker ga je morila najhujša | jeza. | »Diavolo!« je zakričal, »ti se vlačiš okrog postelje | A |
drugega nego revno otroče;« Pograbila jo je | jeza | in pričela je preklinjati morilca svojega moža | A |
Kmalu nato me je zopet pretresavala divja | jeza | in najsurovejša strast.Če bi bil grajski glavar | A |
obraz, sem ga vendar spoznal. Ni me pograbila | jeza, | ker to, kar se je bilo zgodilo v Loki, sem bil | A |
poišče službe drugod. Vedel sem, da se taka | jeza | hitro ohladi in da jo bo Marks Wulffing v štirinajstih | A |
okrog njenega, da me je napolnila kar najhujša | jeza. | »Moja si,« je kričal kakor obseden, »moja in | A |
ne more. Taka veja je bila moja duša: božja | jeza | jo je drvila s sabo, da se nikjer ni mogla ustaviti | A |
pregledal od kraja do konca. Silna je bila njegova | jeza | in grozno je udarila njegova roka!Zaukazal je | A |
In klel je, ali na vrhunec mu je prikipela | jeza, | ko sva konč no dognala, da sem streljal v neki | A |
Če bi bilo mogoče, bila bi se poštenjakova | jeza | še povečala, ker je prav v tistem hipu počilo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |