Vedela je, kam pojde sestra in kadar bode končala svoje opravke, pride sama za njo. V gozdu, nekoliko v stran od Mirnega dola, nad potom, ki je držal v grad, bil je prijazen kraj, kamor je Zora najrajši zahajala, zdaj sama, zdaj s sestro, zdaj z očetom ali pa so bili vsi skupaj. Sredi gozda je bila prijazna senožet; gospod Mirodolski jo je imel samo bolj za veselje, ne za korist.