Konja je pustil doli in napotil se peš naprej. Prišedši do klanca, ni hotel korakati v vročem dopoldanskem soncu naravnost po brezsenčni cesti, nego jo je ukrenil v stran, kjer se je pričenjal gozd, raztezajoč se ob podnožju holma daleč za grad na ono stran, kjer je bil on prvikrat srečal grofico. Urezal si je s prvega drenovega grma vitko šibico in v temi košatih smrek je korakal po stezi naprej.