gozd (701-800)

vaseh naokoli in ravno sedaj je bil na potu v	gozd	po smolo.Debelo je pogledal, ko je zapazil nenavadna	A
dovolj, je zadel sekiro na ramo ter odšel v	gozd	smrečje klestit.Čakati ni hotel, da prineso	A
kako je hodil Jaroslav pesmarit »tja v temni	gozd«	, »k šumljajočemu studencu«, »pod vršeče vrhove	A
otroških svojih let, ko je še hodil v domači	gozd	ležat pod staro košato bukev.Tam je gledal v	A
pred domačo hišo skozi gosto zaraščen gabrov	gozd.	Stara, rogovilasta drevesa mole tu svoje košate	A
nogi vedno bolj odpovedujeta. Ko zavije v	gozd,	grozi še vedno polglasno in sedaj vihti celo	A
takov, kakor bi bil na pol v sanjah. Njegov	gozd	je še cel, nikdo ga ni posekal, in vendar gleda	A
važni del premoženja prebivalcev te doline,	gozd	in les, že romal iz nje.Pol streljaja od ceste	A
jim denarja, preobrazi vso puščavo saharsko v	gozd	samih dateljnovih palm in podari ga jim: onda	A
poslušati.« Naša breztelesnjaka ostavita mužnati	gozd,	v katerem se pogrezajo in razkrajajo ostanki	A
ga je bilo, zaloputnil je vrata in zablodil v	gozd.	Jera je odvila otroka in ga stisnila k sebi	A
najmlajšimi, starejše pa pošiljal za cele tedne v	gozd	kuhat kope ali izsekavat, samo da ni občutil	A
sta jadrno puščala za seboj grapo, travnik in	gozd.	Lovrač je bil zamišljen, preveč mu je še trepetalo	A
izposodil. Namesto obresti je posekal cerkveni	gozd,	ampak to vam je bil gozd, kakršnih še Blegaš	A
je posekal cerkveni gozd, ampak to vam je bil	gozd,	kakršnih še Blegaš nima več,« je počasi razlagal	A
mimo njih. Nato so se peljali skozi smrekov	gozd.	Vroče je že bilo in senca je kar prijetno dela	A
glave in vsi prašni počasi stopali zdaj skozi	gozd,	zdaj mimo travnikov in njiv. Na Brezjah ni bilo	A
zaplahutale in se prestrašeno prepeljale globlje v	gozd.	Pomlad se je že smejala obronkom, njive in košenine	A
uiti pesjanom. V temni noči sta došla v velik	gozd	v deželi bolgarski.Tu sta se hotela skriti.	A
je že proti večeru. Zora je bila šla sama v	gozd;	rada jo je bila pustila Breda, naj se malo razmisli	A
. / . / stran 133 . / selo pesmijo v zeleni	gozd.	Kmalu bi pozabil Radovan njeno izgubo; ves svet	A
je tudi še dobila kaka rdeča jagoda. Lep je	gozd	v pomladnjem zelenju, ko je grmovje posuto z	A
nakopali in nabrali na njivi, potem so šli gor v	gozd	nad hišo.Skoraj bi bili pozabili povedati, da	A
bi morebiti kdo mislil. Gospoda Mirodolskega	gozd	ni bil zanemarjen; lepo je bil posnažen in pospravljen	A
vse v redu. Hajdi, le hitro za njim v zeleni	gozd!	In kakor strela šine skozi vrata, še ne utegne	A
Obrne se tja, kjer je najtišji in najtemnejši	gozd.	Tu sede na star bukov parobek in puško nasloni	A
je počila puška. Komaj stori nekaj stopinj v	gozd	in že zagleda nesrečnega lovca.Bil je Valentin	A
zoprn, naravi v mirno, tiho naročje, v sloveči	gozd	nad gradom.Ne vem, koliko časa sem pohajal vsevprek	A
mogel strpeti njenega pogleda. Obrnem se v	gozd,	hodim sem ter tja brez namena ‒ ni mi dalo miru	A
je pregnal iz skrivnostno temnih kotov tihe	gozd	ne duhove.Jasne vile ne plešejo ob kresnih nočeh	A
se razprostira med Podgradom in Ljubnim velik	gozd;	imenuje se Rasno.Zdaj poje v njem sekira, ki	A
prikazal Logarjevim, da bi jih spremljal skozi	gozd	ali obvaroval škode in nadloge.Najmlajši sin	A
se preplašijo, zapusté grad in pobegnejo v	gozd	brez zlatega voza in skoraj brez plena.Erger	A
kakor misli, da je zaslužil. Janez odide v	gozd	in se našemi, da ga mladi baron ne bo mogel	A
je poslal njega in še pet drugih delavcev v	gozd	sekat drevje in delat sežnje.Rus je vihtil sekiro	A
bali gospode, še bolj pa njegove težke roke.	Gozd,	v katerem je delal, stoji med Karlovcem in Zagrebom	A
opravil. Kdor se hoče zapisati vragu, gre v	gozd,	iz grma smukne proti njemu kača, pa naredita	A
delal nihče sitnosti in nadlege. Hodil je v	gozd	že veliko let in ni se mu pripetilo nič posebnega	A
poskakovala in žvižgala. V petek zvečer pride v	gozd	od ene strani mož, od druge kača in ležeta spat	A
da si prikupiš k svoji kmetiji kak travnik,	gozd	ali njivo, ali ti ne boš smel poslušati svoje	A
je pričenjal že onkraj pašnika. Črn je bil	gozd	in vzpenjal se je visoko ob gori.Do samega sivega	A
odrezal. . / . / stran 10 . / Krenili so v	gozd	po poti, ki je bila nastlana z mehkim mahom	A
Bežal je skozi grmovje, bežal je skozi zeleni	gozd	in ni se ustavil niti enkrat. Jerica, uboga	A
potem Tinka Kekcu, ko so šli dalje v zeleni	gozd.	»Pa ni nobene.	A
vrhu strmega skalovja je že sijalo sonce. A	gozd	tam doli je bil še mračen in je še spal.Živega	A
zopet puhati gosti dim predse. Zavila sta v tihi	gozd,	ki je molčal daleč naokrog in se širil v nepreglednost	A
Hodila sta že dolgo navzdol.	Gozd	se je bil že prebudil, in tu in tam je že pela	A
kaj so napravili z njima? ‒ Ali pa sta odšla v	gozd,	ker se ona tako dolgo ni vrnila.Zašla sta, in	A
tam sta se ustavila in zaklicala v prostrani	gozd:	»Hoj, Jerica, hoj!«‒ A nihče ni odgovoril.	A
glej ‒ že so se obrnile in izginile nazaj v	gozd	... « Tinka se je stresla še enkrat in pogledala	A
globokih jarkov, ki jih je bil poln razsežni	gozd.	Zdelo se ji je, da je pretaknila že vsak kotiček	A
in trmast. Na svojo roko je šel s senožeti v	gozd	in zavedel je tudi Tinko.Na, pa ju išči zdaj	A
poti. Krenila je mimo ovinka, pa stopila v	gozd.	A pot skozi gozd je bila ravna in gladka, da	A
mimo ovinka, pa stopila v gozd. A pot skozi	gozd	je bila ravna in gladka, da se ni spotaknila	A
gostim rušjem tja dol, kjer je zelenel smrekov	gozd.	Pot je bila peščena in se je v početku vila	A
je še enkrat posmejal in je stopil v mračni	gozd.	Pot je držala naprej in naprej in je bila dobro	A
sabo. Sonce je gledalo z visokega neba na ta	gozd	in ga je razžarjalo s svojimi žgočimi žarki	A
opiral na svojo palico. Hipoma je prenehal	gozd	in Kekec je zagledal pred sabo nizko rušje,	A
navzdol in Kekec je videl pod sabo samo zeleni	gozd,	ki se je širil daleč daleč v nedoglednost.	A
s travo; a nad goličevjem se je dvigal bukov	gozd	in se je svetil v rumenih sončnih žarkih.Kekec	A
ti je življenje ljubo! Idi potuhnjeno skozi	gozd	visoko tam gori.Zakaj tu ob goličavi preži Bedanec	A
posmejal. Nato pa se je okrenil in stekel v	gozd.	Pod širokimi bukvami se je plazil navkreber in	A
Zato pa se je obrnil na desno in je hitel skozi	gozd,	da bi prišel čimprej domov.Bukve so postajale	A
Potem pa se je okrenil in je odšel s trate tja v	gozd.	Kekca niti videl ni, Kekca, ki je ležal tam na	A
krčil pesti ... . / . / stran 40 . / 3 Borov	gozd	je prenehal, in Bedanec je privlekel Kekca na	A
Nemara je to goličava ali pa še celo smrekov	gozd,	kjer stoji Bedančevo domovanje,« se je domislil	A
pogledal, če so še zaprta. Nato pa je krenil skozi	gozd.	8  košorokovih-1679  kožuhanju	A
Zato pa se je razsrdil in je odšel naglo v	gozd.	Kekec pa se je posmejal za njim in si je dvignil	A
Zato pa ne delaj neumnosti! Jaz grem v	gozd	po srnjaka, da ga spečem za večerjo.Vrnem se	A
Vrnem se kmalu.« Bedanec je odšel v	gozd.	Kekec je gledal za njim, dokler ni izginil tam	A
sabo in ga je pošteno zgrabil, ko sta prišla v	gozd.	Za ušesa ga je pograbil in mu je govoril ves	A
se jih Bedanec tako boji. Kar jutri pojdem v	gozd,	pa ulovim tam v samotnem duplu živo sovo.Prinesem	A
Le pojdi, le pojdi!« In Kekec je odšel v	gozd,	da si ulovi sovo.Toda iskal je zaman vsepovsod	A
nasprotnega konca, kjer je črnel gost smrekov	gozd.	‒ »Ahá, torej sem vendarle ubežal nevarnosti	A
drugi strani po hribu navzdol. Skozi macesnov	gozd	je prišel do grmovja, ki se je raztezalo tja	A
Nedaleč od hiše se je pričenjal gost smrekov	gozd,	ki se je širil in spenjal vedno više ob strmi	A
ravno ukradel kuro na vasi in jo prinesel v	gozd.	Pa jim je pokazal zobe in zalajal nad njimi.	A
ženska jo je prijela za roko in jo vodila v	gozd.	Varno je stopala Mojca med goščavo in je pazila	A
besedami jo je premotila, da je šla z njo v	gozd.	In zdaj jo je zaprla v svojo kočo, in bog ve	A
je ni našel. Niti Kekec, ki je oblezel ves	gozd	in je pogledal v vsak grm.Pa so govorili ljudje	A
Koroščev oče in Koroščeva mati. Pohitel je v	gozd,	se vrgel na trato in je zaril obraz v travo	A
je počival. Krog njega se je raztezal smrekov	gozd	in je molčal.Živa stvar se ni ganila široko	A
ki je silil v svojem velikem strahu nazaj v	gozd.	»Mojca je tam doli, Pehta jo je ugrabila ‒ in	A
naslednjem trenutku se je obrnil in je zbežal v	gozd.	Hitel je na vso sapo skozi grmovje in se ni upal	A
Nato sta zopet hitela navzdol skozi smrekov	gozd.	Molčala sta in sta komaj čakala, da prideta	A
gorami in temna senca je legla nad šepetajoči	gozd.	Kekec je vse to videl in se je spomnil strašnega	A
strašni volk, ki ga je Pehta nemara poslala v	gozd,	da poišče ubogo deklico.Pa tudi noči se je Kekec	A
je obrnila pa je zbežala preko polja v črni	gozd.	Kekec je gledal za njo in se je tolkel po kolenih	A
pragu. Zavriskal je naglas in je naglo stopil v	gozd.	Vso pot je žvižgal in se ni nikjer ustavil.	A
in raje lepo piskaj na piščalko. Jaz grem v	gozd	in čez dve uri se vrnem.« Pehta je res odšla	A
Kekec!« Kekec pa je medtem hitel skozi zagorski	gozd	proti dolini.Vso pot je vriskal in prepeval	A
nehote krenil po nji, prišel je v samoten jelov	gozd,	ki se je širil prav gor do skalnatega pobočja	A
In je odšel z goličave in je krenil počasi v	gozd,	ki se je pričel blesteti v žarkih vzhajajočega	A
»Očeta ni doma,« je odvrnila mladenka. »V	gozd	je šel pogledat, če se je kaj prida divjačine	A
Šel je čez goličavo in ko je stopal skozi	gozd,	je glasno žvižgal, česar ni delal že od pretekle	A
od jutra do večera. Danijel se je pa skril v	gozd	in je vozil na saneh drva v dolino.To delo mu	A
se je napotil naravnost po gazi skozi jelov	gozd.	Pes je silno zalajal za ograjo, ko je potrkal	A
Danijelu ni bilo obstanka doma. Zato je odšel v	gozd	in se je namenil naravnost do Košutnika, da	A
Skrivaj je pobegnil preko polja in se potuhnil v	gozd.	Daleč gori na senožeti se je zaril v samotnem	A
mravlje. ‒ »Kaj, če je pobegnil medved sem gor v	gozd	pod Poljanami?« je pomislil.»Zagleda moje ovce	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani