Danijel je še počakal, da so utihnili škripajoči koraki, potem pa je zdrvel po strmini. Šel je čez goličavo in ko je stopal skozi gozd, je glasno žvižgal, česar ni delal že od pretekle jeseni. A ni bil še daleč v gozdu, ko zagleda pred sabo moža, stopajočega navkreber in na hrbtu nosečega težkega lisjaka.