gozd (201-300)

tej uri. Gozd, molčeč in dihajoč gozd, sam	gozd	vsenaokrog s tisočerimi očmi, ki v temi natančno	A
dejstvo, da se v silnem vetru zvijajo debla, da	gozd	ječi in sope, iskrasti plamenček tam na koncu	A
pešpoti, od tam pa kakih 15 metrov proti severu v	gozd.	Tu sta Markoni in Glavina še dalje udrihala po	A
počutil, da serjem v gozdu, da mi bo bolje. V	gozd!	V gozd! kot pravi pesnik, kjer velika drevesa	A
V gozd! V	gozd!	kot pravi pesnik, kjer velika drevesa šumijo	A
sunkoma se je dvignil in odfofotal čez polje in	gozd.	Nisem nameraval streljati, samo pošalil sem se	A
bo vedel, kako je bilo jelenu. Ded je ljubil	gozd	in živali, rad je imel tistega jelena.Mrzli	A
naščuval pse nanj. Ded je sledil Vidakoviću skozi	gozd,	obstrelil ga je.Ni ga ubil, obstrelil ga je	A
Ti še gozda ne znaš gledati, je rekla. Tudi	gozd	moraš znati gledati.Saj to je bilo za crknit	A
ženska želela naučiti. Moraš se naučiti gledati	gozd,	je rekla.Znam gledati morje, sem rekel, znam	A
enih popoldne. Do Šentvida je šel peš skozi	gozd,	potem se je z mestnim avtobusom odpeljal do	A
možnosti izmika iz objema, kajti vse naokoli je le	gozd...	S službenimi vozili so jih na varni razdalji	A
vendar jima je poleg teme pogled zakrival tudi	gozd;	lahko sta le domnevala, da se je vrnil ostanek	A
hladnim zrakom. Začuden je strmel v jutranji	gozd,	ki se mu je nenadoma zazdel lep, kot še nikoli	A
in potem gledal, kako je izginil med vozili v	gozd.	Z Zokom sta se nespretno oblačila, obuvala škornje	A
zapuščal boleča pljuča. Zadnji je pritekel v	gozd	z redkimi drevesi poročnik. Sopihajoč in kašljajoč	A
truščem bližalo letalo. Divje je mitraljiralo	gozd,	v katerem so se skrivali še pred dobro minuto	A
vetru. Drugo letalo je medtem že mitraljiralo	gozd	ne več kot petdeset metrov oddaljen od njih	A
kmalu ni slišal niti lastnega lomastenja skozi	gozd,	kaj šele oddaljenih bojnih letal, vendar si	A
oziranje... V dolgih skokih je brez cilja tekel skozi	gozd,	v možganih mu je bolestno odmevala ena sama	A
Petrolovi bencinski postaji, ostali so peš odšli v	gozd,	proti koloni.Od delavcev je kupil cel karton	A
ničesar ne zgodilo. 1. julij '91, Krakovski	gozd	Ko so se z dvema avtobusoma peljali	A
dejstvo, da blizu ni bilo hiš; naokoli je bil	gozd,	ki je oklepnikom onemogočal umik s ceste kot	A
je tudi sam zaspal. 2. julij '91, Krakovski	gozd	Približno ob istem času so jim z republišk	A
se je od njega še enkrat nizko spustilo nad	gozd,	mitraljiralo, potem pa sta obe odleteli proti	A
Živi smo! 2. julij '91, Krakovski	gozd	Takoj po bombnem napadu se je lastnik	A
del gore, semtertja pretrga kaka golina gosti	gozd.	Na takšno golino naletiš, če greš kake četrt	A
pot do Premca. Po obeh straneh jo obdaja visok	gozd,	ki se razprostira odtod čez vse pogorje; le	A
nekoliko pretrgajo plodne njive in samotne koče.	Gozd	je dolinski zaklad, in vanj se zatekajo, kadar	A
hiša je Premčeva, in zato jo je menda skril v	gozd.	Trideset let jo gospodar že zida, a ni še dodelana	A
mlatiča nič več.« Mladeniča zapustita zdaj	gozd,	in odpre se jima krasen razgled.Stala sta ob	A
še ni upal pokazati pri belem dnevu, krene v	gozd.	Ko se sprehaja tako zamišljen po gostem lesu	A
Hudiman!« pljune Rožanec po izbi. »Pa pojdi v	gozd	in vprašaj: ali ga vidiš, zajca?Čigav je?	A
vaju dobi, tega sta pa. Zajca je zapodil v	gozd.	Kdor te ujame, je dejal, ta te ima.	A
S temi besedami se ločita. Juri zavije v	gozd,	Miha pa proti vasi.Oprezno stopa oni proti omenjenem	A
Juri je bil zlezel iz peči in skušal uiti v	gozd;	a ko zagleda izhod po straži zastavljen, plane	A
Rozalka blagosloviti. Juri pa se je bil izgubil v	gozd,	in dolgo ga ni bilo nazaj.Ko se je pa storil	A
bliže hiše. . / . / stran 147 . / Kako lep	gozd	imamo, to si tudi že videl.In kako prijetna	A
žerjavico, da je veter ne razpiha in ne raznese v	gozd.	Tako prijetna je bila noč, da se mu ni mudilo	A
je tiho opravljal svoje delo, potem je šel v	gozd,	se naslonil na drevo in se zajokal kakor otrok	A
šum, zakaj pri tej priči se obrne in pogleda v	gozd.	Naenkrat pa odskoči in steče kakor jelen proti	A
stene, zaprl vrata na obe strani in bežal v	gozd	pred srditim sosedom, ki je z vzdignjeno pestjo	A
vzdignjeno pestjo grozil njegovi hiši. Na polje in v	gozd	je šel Premec za njim in nazadnje ga je prišel	A
potisnil klobuk na oči in zavil po strmi poti skoz	gozd	v Dolino. Par ur pozneje je premišljeval Miha	A
. / stran 90 . / Šel je tudi on z doma, v	gozd,	da bi natančno preudaril svoje razmere.Padlo	A
ostane tukaj, da bo vračal; vi drugi pa vsi v	gozd	in prinesite suhega lesa, kolikor morete nesti	A
in pod pisanim plaščem je mirno dremal trudni	gozd.	Bližal se je čas, ko bosta morala odriniti Janez	A
premisliti, kaj mu je začeti. Ponižen je zavil v	gozd	in se obrnil na samotno pot, da bi ne srečal	A
vzdignil moški ponos. Obrnil se je nazaj v	gozd	in pljunil tako rekoč pred načelnika.»Kaj!	A
žarki, ki so trepetali ob gibkem listju! Temni	gozd,	pisano polje, zeleni travniki, prijazni griči	A
Zastran lesa pa so se dogovorili, kdaj pojdejo v	gozd.	V Žvarovljah je obdeloval gospod Strada Ivana	A
Ivanu v glavo, ko je bil omenil gospod Strada	gozd	na Hribu.Prilika se mu je predstavljala tako	A
da bi tedaj v dogovorjenem roku ali izročil	gozd	ali pa vrnil kupnino. Tako sta prilezla na Hrib	A
povabil Laha, da naj gresta pogledat še Gričarjev	gozd,	od gornje strani. Gospod Strada je vstal, se	A
umiril. Dejal je polglasno, da si laže ogledata	gozd,	če stopita na jasni breg.Umaknil se je, da bi	A
pa je govoril kakor sam sebi, da je Gričarjev	gozd	lepši, da bo kupil on les od Gričarja, ki je	A
dolga drča po brdu, tu brzo, tam polagoma, skozi	gozd	in po planem. Nekaj drevja se je posekalo; vendar	A
Viljem, da so Celjani, in se umaknil nekoliko v	gozd.	Ko so pa vozniki pognali, so se razvrstili strelci	A
stezi v jarek in gre zdaj gor, zdaj dol daleč v	gozd.	Ali ko pride do gnezda, je bilo prazno, prišel	A
/ stran 7 . / Zdaj prideta v star smrekov	gozd	in tu se mu je izgubila v visokih vrhih.Nekaj	A
še dan, ali sonce se je že skrilo za grajski	gozd.	Jelo ga je skrbeti, vse mu je bilo neznano, na	A
liže kamen, vse to mu je prišlo zdaj na misel.	Gozd	si je mislil poln medvedov, risov in volkov	A
nesreča. Ljudje so prehodili in prevpili ves	gozd	od kraja do kraja, preiskali so vse jarke in	A
puško prijel v roke. »Ali preden te spustim v	gozd,	« povzame spet gozdar besedo, »ti moram še nekaj	A
pobira seme, kdaj se seje, kako se trebi mladi	gozd,	katero drevo se sme sekati in kdaj, kako se	A
Nesrečni nož je drugi dan nesel spet nazaj v	gozd	ter ga je treščil nazaj v Hudo brezno, da se	A
kam se hodijo ponoči past in kod se vračajo v	gozd,	ko napoči dan.Sédel je v grm za skalo in gledal	A
bila lepa mesečina, je šel po krajšem potu čez	gozd	mimo krive tise.Ko pride vrh klanca, zasliši	A
ko je prišel neki dan glas, naj gre hitro v	gozd,	da bo stari gozdar umrl in da bi še rad z njim	A
tihotapci, ki so nosili tobak s Hrvaškega skoz naš	gozd.	Mene so nagovarjali, da bi jim šel na róko	A
krlje. Nekega dne pride po naključju v svoj	gozd	pod Slemenom, v katerem je dajal krčmarjem sekati	A
To bodi tvoj gospodarski evangelij.	Gozd	čuvaj za slabe čase in za nenavadne potrebe	A
ali cerkve pa le nisva ugledala. Naenkrat se	gozd	razsveti in stala sva sredi romarjev.Ravnokar	A
par kilometrov pota, jo je objel nepregleden	gozd.	Cesta se je dvigala.	A
vasi še ni bilo sledu. Cesto je obdajal črn	gozd,	ki mu ni hotelo biti ne konca ne kraja.Fantov	A
Vse naokrog je vladala večerna tihota. Samo	gozd	je ječal, ker se je zaletaval vanj veter.Dvema	A
par sto korakov naprej in pogledata, ali se	gozd	kmalu konča.Vojaka sta odhitela.	A
bilo potrebno. Četa je udarila naravnost skozi	gozd	v smeri, od katere se je slišal udar zvona.	A
pričal, da sta kmalu zašla s ceste in zagazila v	gozd.	Pri zaseki, v kateri je tekel oni potok, ki se	A
naleteli na ostanke vozov in konjske opreme.	Gozd	je bil liki žalostna razvalina. Tla so bila	A
je zapustil taborišče. Kmalu ga je objel črn	gozd	visokih smrek.Fant je stopil na eno ozkih stezic	A
začele goreti. Živali so zdivjale in bežale v	gozd.	Rezgetanje konj, mukanje preplašenih volov in	A
‒Naprej! Posadka je zavila v	gozd.	Objela jo je tema.	A
Iskal je stezo.	Gozd	je bil tih.Nobenega glasu in bilo slišati.	A
vem vse, ‒ si je dejal Sečko. Splazil se je v	gozd,	tam se vzravnal in hitel k tovarišem. ‒Tukaj	A
polagoma umikati in ko je dosegla na drugi strani	gozd,	se je obrnila in spustila v beg. Na zemljo se	A
lahkih nog napotil za starko, ki se je napotila v	gozd.	»Prijazen človek si in prav rada bi te pogostila	A
nato pa sta ji razvezala roke in jo napotila v	gozd.	Ob vrnitvi sta potem rekla županu, da je skušala	A
spet iskali, hodila vse globlje in globlje v	gozd.	Kmalu je potem ugotovila, da goščave ni nikjer	A
svoj nahrbtnik in se še tisto noč odpravil v	gozd.	Kana, ki je ostala doma, pa je po vasi potarnala	A
radovednost tudi k beču, k zamoku ob vstopu v	gozd,	zastavljenem s kamenjem, ob robu katerega je	A
razkrivajoče se presnavljanje, na očeh bezgov	gozd,	katerega gostota preseneča in katerega izraščenost	A
desnem pokopališčevem ozadju. Bolj je bil hruščal	gozd	jeseni od tišine, bolj se je bilo umirjalo v	A
vodi Heleno, se je z leti zarezala globoko v	gozd,	že v otroških letih je bil uhajal sem izgoltavat	A
leze zdolgočasena nazaj v zemljo; jesen zabarva	gozd	in ustavi letnice letivega lesa pa je!A za zimo	A
po gonji, nazadnje je kolovozna pot zavila v	gozd.	Tjažek je večkrat poskusil vtakniti roko med	A
izprehajat ali njivo orat ali v senožeti kosit ali v	gozd	po drva ali k maši ali v semenj ali kam drugam	A
je odvrnil in stopil po travi, zroč v bližnji	gozd.	»Kako je, gospod načelnik, kje te kaj boli?	A
»Prav, gospod general.« Ljubil je	gozd,	samoto, a rad bo tem visokim ljudem pokazal	A
gnezdo, tistega opikajo ose, in kakor kdo vpije v	gozd,	tako se mu odziva.Ne smeš tega človeka vedno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani