govoriti (901-1.000)

storil prvi korak, bila je takoj tik njega.	Govoriti	ni mogla in bala se ga je tudi.Ali pri Egonu	A
vzkliknil je vitez Rudolf. »Večkrat sem že čul	govoriti	o njegovi osebi in žalostna mu usoda zavila	A
dejala je mama strežaju, »jaz moram s konteso	govoriti!	« Tedaj sem vedela takoj, čemu da mama	A
« vzkliknila sem od strmenja. Ni mi pustila	govoriti.	»Poglej, grof Egon je danes poprosil	A
Otoka, ko se je ozrl po meni ter pričel zopet	govoriti.	»Kontesa,« dejal je rahlo, »jaz bi vas	A
ker se končno pri najinih letih o ljubezni	govoriti	ne sme.Tvoja mama nastavljala je nekaj časa	A
»Gospod baron! - - -« Ni mogla	govoriti.	Baron pa se je skoraj hotel razsrditi po svoji	A
če bi imel voljo ponižati ga pred tujci ter	govoriti	z njim z brezovcem. Jeremija Wulffing je izpregovori	A
gospodje morajo tudi živeti!« Njemu je bilo lahko	govoriti:	če se je podražilo.Žito, je podražil svoje oblate	A
do takrat še ni bil povedal. Res je pričel	govoriti	in dolgo je govoril: »Ta iz Loke me je potolažil	A
ne morem.« Mirno sva vzela slovo, a skoraj	govoriti	ni mogla in kakor lešniki debele solze so ji	A
vesel brat Jurij. Če sta pričela Marks in Agata	govoriti	nemško, je vselej utihnil in ni več spregovoril	A
svoji helebardi. Mihól je hotel nekaj z mano	govoriti.	Pričel je: »Kako je?	A
pesku pred sabo! Ali misliš, da imam jaz kaj	govoriti?	Še toliko ne kot podgana v ječah!	A
pred vsem svetom, da bi pozneje nikdo ne mogel	govoriti,	da se je hotelo kaj prikriti. Na tem pašniku	A
čisto gotovo, ker se drugače o pošteni sodbi	govoriti	ne bi moglo!« ‒ tako je nergal ta Frueberger	A
gotovo bi bilo prišlo do hrupa, da ni pričel	govoriti	gospod glavar.Le-ta je izrekel mnenje, da poskušanje	A
govoril pa ni z njo ‒ kaj ji je tudi hotel	govoriti,	ko se je bila lepo spravila s svojim Bogom,	A
hitela med narod, in ko se je izvedelo, da hoče	govoriti	sam škof, so pritisnili k bregovom, da je bil	A
mu je dal težko pastirsko palico. Pričel je	govoriti	in glas je imel, da nisem vedel, kje ga je jemal	A
Agata Schwarzkoblerica. Imenitno je pričela	govoriti,	da tako ne more naprej, da je Margareta meni	A
lice, ker bo morala sedaj prikrivati resnico in	govoriti	neresnico! mKam hodite v cerkev?l vprašal je	A
korito. O kralju Davidu ne morem in ne smem	govoriti	s tabo; ali prepričana bodi, da tukaj nisi poklicana	A
čakal, da bi ga kdo nagovoril, kar sam je pričel	govoriti	in govoril je neprestano, tako da nikdo v sobi	A
zajoka Miha, »pa ne tako, da bi bilo vredno	govoriti	o tem!« »Kdo pa tudi poslušaj to nergo!« oglasi	A
kresala, molče in počasi. Kaj sva tudi hotela	govoriti,	in zato je bilo najbolje, da sva molčala.Ko	A
in ugibali so, kdo bi bil, ker sam ni hotel	govoriti.	Iz spisov, katere je nosil birič s seboj, pa	A
zraka izdatno napolnila prazna pljuča. »Kaj	govoriti	bela skvo?« sem vprašal. »O nič, nič, veliki	A
Minka, moja ženka, kar ni nehala hvaliti in	govoriti,	kako dobro mi gre ta stvar od nog, pa sem vztrajal	A
klobasačem!« »Takole te pa še nisem slišal	govoriti,	Hamlo.Saj se ti je v glavi ali kjerkoli že,	A
Majnhalmu: »Trlep iz Gabra je prišel in želi	govoriti	z vami, gospod grof.« Bratje so se molče spogledali	A
ali če se ne drvajsa za divjačino, in ki še	govoriti	prav ne zna po naše. Opat se je Višnjanom zahvalil	A
opata!« In ga je naposled poučil, kaj mu je	govoriti	in kako se vesti pred opatom. »O, ne bom več	A
človek, saj je znal pisati in brati, izbrano	govoriti,	skladati pevne pesmi in jih s plunko peti, je	A
nevšečna mu je Urhova želja. »Tako mi je res težko	govoriti	o svatbi, preden ne bo spet popoln mir v deželi	A
Zaljubljeni nekdanji pocestni samosilnik skoraj še	govoriti	ni mogel, tako ga je slovo bolelo.Oči, motne	A
lepo zahvalil za Hotimira, ki od ginjenosti še	govoriti	ni mogel in se je ves solzan le globoko priklanjal	A
zmajeval z glavo. »Mladi ljudje ne smejo tako	govoriti	s starim človekom.« »Mora je, snoči	A
bo trpel zaradi tega.« »Z menoj ne smeš tako	govoriti,	Trlep!« »A vi ne bi smeli biti trdi	A
»Ne vem.	Govoriti	hoče s teboj, graščak mu je menda naročil.«	A
Trlep je prav razumel, da hoče Slabè na samem	govoriti	z njim. »Kajne,« je ta zunaj vprašal	A
rekel, »kako je prav, da se je prihranilo?« »	Govoriti	res znaš, še zagovarjati,« ga je hvalila. »Še	A
ga je udarilo. »Kako si upaš tako misliti in	govoriti	o mojem očetu?« je naposled hripavo vprašal	A
postelji, čakal dneva in preudarjal, kako mu bo	govoriti	pred mogočnim glavarjem. »Nak, skopariti	A
blodiš?« »Kaj ti je, metla pisarniška, tako	govoriti	s poštenim možem?« je Slabè stopil tikoma predenj	A
ustavil v hosti blizu Soteske. »Zlepa hočem	govoriti	v gradu.Z menoj pojdeta samo France in Nace	A
odhrkal, »hudo je udarilo Trlepa: ne more več	govoriti,	kar je otodile še hotel.« »E, hudo je	A
delam očetu,« se je ustrašila. »Saj ne znajo	govoriti	o svoji žalosti.Težko jim je pa morda bolj,	A
53 . / Včasih si ne bi bil nihče upal tako	govoriti	s ponosnim in zadirčnim možem.Zdaj pa kopitijo	A
najden ljub in drag predmet. »Tukaj ne moreva	govoriti.	Pojdiva v ‚Ljudski vrt’, če ti je prav.«	A
pravica.« Šumbrežan je molčal, le-oni je začel	govoriti	o drugih stvareh. »Našega Viljema za praznike	A
čisto prikupen je tale Lamberg, lepo ti zna	govoriti,	mlad je in močan, samo rodovina njegova je premalo	A
tebe se nikoli ne spominjam. ‒ A zdaj moram	govoriti	z bratom.« »Kaj bi mu rad?«	A
bo v sramoti!« »Mislim, da bi moral drugače	govoriti	o moji ženi,« je tiho ugovarjal.»Nikoli ti še	A
povedal, da je pridirjal Trlepov sèl in da hoče	govoriti	s patrom opatom. »Naj pride kar semkaj!« je	A
Marušo. »Trlep mi je ženin! Kako se upate tako	govoriti	o njem?« je togotno zavpila in šla. »Če ti je	A
»Nak! Pater opat vselej hoče	govoriti	z ženinom samim.« »Aha, da ga še kaj pesti!	A
vem, z gospodom patrom opatom bo treba še prej	govoriti,	« je Trlep resno odgovoril. Kopič se je ustrašil	A
učiti ti, kaj je prav!« »Da, tako je po pravici	govoriti!	« se smeje jezični tlačan. A Trlep zamahne z	A
povedal, da je prišel popoten človek in želi	govoriti	z gospodarjem.Semenič je šel pogledat, zunaj	A
Neža s Kuma.« Janez je le kimal in umikal oči,	govoriti	ni mogel; še veselja, da ga je Štepič sprejel	A
moči pomagati, tako so neumni. »Grof je tu,	govoriti	hoče s teboj,« mu je grof Semenič razodel,	A
močno čisla. Nemara še te dni stopim do njega,	govoriti	mi je z njim.« »K Trlepu jih dosti hodi; tudi	A
osvoboditev, vendar vpričo njega nista hotela	govoriti	o tem. »Kaj neki hoče pater opat?« je Štepič	A
pogrešal sem te, pusto mi je bilo samemu in	govoriti	sem hotel s teboj, pa te bilo ni,« je mignil	A
je pater opat velel suličarjem. »In mirujte,	govoriti	hočem z njimi!« In so odprli.	A
redila, zdrava sta bila. Kakor hitro sta začela	govoriti,	ju je skrbna mati lepo moliti učila. Sčasoma	A
kakim ljudem dati, ker je Janezek nekoliko laško	govoriti	znal. III	A
bila po potu tako žalostna, da nič ni mogla	govoriti.	Gospa Kordula jo je nekaj časa pustila, da se	A
pogovarjata. Toliko je slišal hlapec Pavleta	govoriti:	»O, ljubi moj prijatelj!	A
»Govori!« »Ne tajim,« začne Pavle	govoriti,	»da sem večkrat nesel jedi od hiše, pa nisem	A
kako šolar, kateri je prisvetil, želi z njim	govoriti.	Pove tudi, kako je ravno tega šolarja malo prej	A
storiti, ker je več jezikov do dobrega znal	govoriti.	Izvoljen je bil potem za škofa v I. Sloveča in	A
tovariš mu lepo streže pa z nami ne more nič	govoriti;	zdi se mi, da je Francoz.Tudi ne vem, kake vere	A
odgovoriti, tako je oslabel. Škof je dobro znal	govoriti	francosko, zato vpraša bolnikovega tovariša	A
da je škof Pavel znal tako lepo po francosko	govoriti,	in mu je vse ob kratkem razložil, kako se jima	A
sprosil. Ker je bil Ilirijan, je z njimi nekoliko	govoriti	znal.Ujeta sva bila ves čas vkup.	A
Nista vedela, kako bi se prav zahvalila. Kar	govoriti	nista mogla, roke sta mu poljubovala in jih	A
rekla po francosko, ker je znala tudi dobro	govoriti:	»O zvesti varuh mojega sina, kakšno plačilo	A
življenju ohranil, saj je Karel precej z Rusi	govoriti	znal in tako sebe in mene pri življenju ohranil	A
prodajanju. Naučil se je francosko, laško in angleško	govoriti	in dobro pisati. Posebno v računanju se je dobro	A
bo znal nemško, laško, francosko in angleško	govoriti.	Zelo ga potrebujem pri svojih velikih kupčijah	A
takega vendar nimam, da bi vse te jezike znal	govoriti	in pa da bi bil bister pri kupčiji. Dobro mu	A
Zdaj vidim, da je moral Ludvik o meni take reči	govoriti	in me vam tožiti, ker me od tistega časa, kar	A
prosila je, da bi smela le eno samo besedo z njim	govoriti,	pa ni bilo dovoljeno. Poglavar straže vendar	A
nimate res več kakor eno samo besedo z njim	govoriti,	vam dovolim, pa drugače ne kakor od daleč; blizu	A
njimi je bil k sreči eden, ki je znal francosko	govoriti.	General mu prijazno reče:	A
obvaroval, začne jokati. Nič drugega ni mogel	govoriti	z generalom kakor te besede: »O, gospod, če	A
besede, »sem slišala mojega in tvojega očeta	govoriti	o meni in o vašem prvorojencu.« »Kaj!« Jelen	A
»O!« je vzkliknila Kodrolaska. Več ni mogla	govoriti.	Ostrorogi se je začudil.	A
za naprej vzame v svoje varstvo, pa ni mogel	govoriti.	Poznal je maščevalnost Karpovo.	A
pa spet ozdravim.« In je znala Jezerna tako	govoriti,	da so vsi trije postali boljše volje.Sinjeoka	A
to, da je Košata Jelka vedno in vedno hotela	govoriti	o Velikem jezeru in o mostiščih in drevakih	A
nerazcveten popek. Odslej ni smel več kaj prida	govoriti	z njo, on, mogočnega glavarja, Ostrorogega Jelena	A
česar naj bi mladec ne slišal. Res je pričela	govoriti:	»V naših mladih časih je bilo ognjišče v gornjem	A
pekel ribe, Jelen si je pa domislil, da mora še	govoriti	z Lisjakom zavoljo Turovcev in Pisane Tulpe	A
použivala, glave in kosti pa metala v vodo.	Govoriti	kar nič več nista utegnila.Bila pa sta zatopljena	A
za kurjavo. Da bi čim dlje mogel neopaženo	govoriti	s Kalino, je pričel postavljati šotor za očeta	A
Že dolgo oprezam, kdaj bi mogel sam s tabo	govoriti.	«Lisjak je prijel Zorno za roko, pa mu jo je	A
slane oparjene šipkove jagode. Ženskam se niti	govoriti	ni več ljubilo, tako zelo jih je bila vse prevzela	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani