nova beseda iz Slovenije
bili tuji in ker so me poznali. Ne mogel bi več | govoriti | z njimi; ne mogel bi jim več pogledati naravnost | A |
kot da bi me hotelo razgnati. - Začela je tiho | govoriti: | ”Sinoči, v polumraku, se vležem na divan, zatisnem | A |
Življenje mi je navadno, pusto. Spati ne morem, ne | govoriti. | Časih vže obžalujem, da sem ž njo skupaj prišel | A |
“ Kakor po navadi je začel gospod načelnik | govoriti | brez konca in kraja ter razlagati do pičice | A |
oddaljenih predmetov. Vsakdo je čutil, da bi moral | govoriti | in zabavati, a ravno ta neprijetna zavest je | A |
takrat pa sem se tresel pred njim, nisem mogel | govoriti | in se nisem mogel geniti.Moje bolne, blodne | A |
resnico!“ sem pomislil v svoji bolezni. ”Neče | govoriti | naravnost!“-- Šel sem počasi, trepetajoč, in | A |
ostudna njegova bolezen ... ali ste opazili? Še | govoriti | ne zna več, polovico besed je že pozabil ...In | A |
dolg kožuh, visoko kučmo na glavi - in je hotel | govoriti | z Mariševko.Iskali so jo, ni je bilo. | A |
in tudi zunaj po vaseh, zato ker zna sladko | govoriti | in se gosposko oblači. ”Ni res, mati!“ je | A |
mrzle kaplje so mu lezle po čelu dol, hotel je | govoriti, | toda jezik je bil trd in neokreten.Nekateri | A |
nikoli. Prijela je mater za roko in ni mogla | govoriti. | Ko je mati zajokala, je zajokala tudi Francka | A |
tresti in je položil naočnike na mizo. ”Kaj imaš | govoriti | z njim?Kaj ima govoriti s tabo?“ | A |
”Kaj imaš govoriti z njim? Kaj ima | govoriti | s tabo?“ ”Pomisli, Tone, tako ne more več | A |
je gledal po sobi s krvavimi očmi in pričel | govoriti | s hripavim glasom in težkim, jecajočim jezikom | A |
čutila, kako je bilo nekdaj, in nista mogla | govoriti. | Zazvonilo je, v daljavi je zažvižgal vlak | A |
je iz črnega ozadja, začelo se je premikati, | govoriti | je začelo, toda še nejasno, jecajoče, komaj | A |
skritega na svetu in o vsaki stvari je znal | govoriti, | da se je človek čudil. Francka je bila veliko | A |
potice v gostilnici in vse je bilo potrto, komaj | govoriti | so si upali, ker jim je ležalo na srcu kakor | A |
gledale boječe in nezaupno. Doma si ni upal | govoriti | naglas, si ni upal niti stola premekniti in | A |
izpremenilo.“ ”Le potrpi malo ... ne smeš tako | govoriti, | greh je ...Če misliš, da se nikoli ne bo izpremenilo | A |
in Lojze sta si sedla nasproti in sta morala | govoriti | glasneje, da sta se razumela. ”Ali je Tone | A |
bili, malodušni in molčljivi. Nismo si upali | govoriti | o lazu; če se je kdo spomnil nanj, je govoril | A |
zardel in zabreknil, oči so se izbuljile, toda | govoriti | ni mogel; sedel je in kašljal in pljuval.”O | A |
”Kaj pa ti, Metka?“ Stala je in ni mogla | govoriti, | oglasila se je vest.”Kar govori, le pokaži pismo | A |
”Metka ji je ime!“ ”Kaj ne zna | govoriti? | Še pozdravila ni! | A |
se drug k drugemu, in nikomur se ni ljubilo | govoriti. | Slak je hotel napraviti dovtip, a postal je sredi | A |
oglasite pri nas?“ Stal je pred njo in ni mogel | govoriti. | ”Kako bi se oglasil? | A |
bilo zapisano od nekdaj ... Zatorej: čaj piti, | govoriti | o gnezdu -- in vse drugo na samotni vrt.Nobene | A |
- oprostite mi ... Kaj je treba tu še dalje | govoriti? | Vi ste ravnali jako pametno; nikdar vam ni ušla | A |
ste zardeli in molčali, ko sem se predrznil | govoriti | o svoji ljubezni ...In kako ste me pogledali, | A |
je čutil potrebo, da je začel o vsaki priliki | govoriti | sam o rigorozih, kakor da mu stojé pred vrati | A |
glavo in se začel izprehajati po sobi in glasno | govoriti | s komerkoli, da bi prešel siloma na kaj drugega | A |
stresla z glavo; ničesar si ni želela in tudi | govoriti | se ji ni hotelo.Resen je bil njen obraz, nasmeha | A |
soba ”za visokošolca“. ”To se pravi naravnost | govoriti! | Čeprav smo zaradi neugodnih razmer prisiljeni | A |
Nečiste so tvoje misli, o dacar!“ Še je hotel | govoriti, | zaokreniti posvetovanje na cesto naukov in tolažbe | A |
dostojni družbi. V dostojni družbi je treba | govoriti, | kakor misli družba, ne kakor misli posameznik | A |
človek, ki se je pečal s politiko, in je pričel | govoriti | o svoji stvari; zameril se je vsem in nikoli | A |
obmizni družbi ali v veliki javnosti, - treba je | govoriti, | kakor zahteva družba; kdor govori po svoje ali | A |
nekoliko, naslonil se je udobno ter je pričel | govoriti | z enakomernim, suhoparnim glasom, kakor da bi | A |
hudo ranila. O njenih očeh pa nikakor ni mogoče | govoriti | s tolikim občudovanjem, kakor ga po pravici | A |
Šilo je govoril! | Govoriti | zná vsak človek, nekateri prej, drugi pozneje | A |
človek, nekateri prej, drugi pozneje; toda takó | govoriti, | da pridejo poslušalcem solze v očí, tega ne | A |
zaupni shod. Ravno pred shodom pa se je začelo | govoriti | po Volčji vasi o spravi z Medvedjani.Kdo je | A |
kakšnemu slavnemu človeku v tistem hipu, ko bi imél | govoriti, | páde kaj tacega na misel, da jevredno pretehtávanja | A |
pameten človek, Nikolaj Nikič, z vami je lehko | govoriti... | Pomislite, prosim: ali je kaj greha na tem, da | A |
ljubeznive, sočutne besede, ki bi jih bil moral | govoriti. | Stiskal je njeno mrzlo drobno roko, in na njene | A |
nesramnost, o kakršni se v dostojni družbi ne da | govoriti. | In nato se je izgubil. | A |
vselej tako prisiljeno in smešno; hotela je | govoriti | lepo in gosposko in to je bilo naravnost ostudno | A |
in to je bilo naravnost ostudno. Pričel sem | govoriti | zelo po kmečko in jezil sem se sam nad seboj | A |
prav nič ne vemo, prav nič ne znamo, komaj | govoriti! | Vi govorite vse drugače, toliko da vas razumem | A |
se mi je zazibalo pred očmi, in ko sem hotel | govoriti, | se mi je jezik opletal. ”Čemu se pretvarjaš | A |
čisto dovolj. Ko se me je oklenila in je začela | govoriti | s svojim hitrim, otroškim, sunkoma sopečim glasom | A |
njimi pa je šla slaba vest. Nikomur se ni hotelo | govoriti, | gledali so na desno in na levo in prod nebu | A |
kakor da se nečesa sramuje. Hana je pričela | govoriti | bolj tiho, skoro šepetaje. ”Vi ne poznate | A |
Domovina naša! ...“ Zdaj je nehal | govoriti | in burno ploskanje zagrmi. ”Izvrstno! Živio | A |
sitno, in ko je nehal, nisem mogel več naravnost | govoriti | z njim ... ”Skoro leto dni sem bil tam, šele | A |
pripovedoval svoje reči. Vesel je bil, da je mogel | govoriti | z mano; malokdaj je prišel kdo k njim in tako | A |
”No ... jaz sem le mislil ...“ Komaj je mogel | govoriti; | besede so bile brez glasú, bral sem mu jih na | A |
kakor udušeno ... poljubljal sem te in nisem mogel | govoriti | ... spominjam se, da se mi je meglilo pred očmi | A |
na peči in krog peči in nikomur se ni ljubilo | govoriti. | Vsi smo bili žalostni in potrti, poleg tega pa | A |
da jim bo lažje. Toda pozno v noč so pričeli | govoriti | zmedeno in nerazumljivo.Obraz jim je gorel v | A |
svetu najdražjega in najljubšega. Ne jokati ne | govoriti | nisem mogel v tistem trenotku; zdelo se mi je | A |
veselo in radovedno. Takó je pričel polagoma | govoriti, | najprvo tiho, neodločno, kakor v strahu.Ugibal | A |
ima bele rokavice. ”Fej, to je kmečki fant, še | govoriti | ne zná!“ je rekla.Jaz pa sem si mislil: ”Že | A |
zná!“ je rekla. Jaz pa sem si mislil: ”Že znam | govoriti, | toda pred tabo ne bom govoril, če si taka!“ | A |
”Ni bil.“ ”Ne smeš tako | govoriti, | Peter, godilo se ti bo slabo na tem in na onem | A |
ki ste mu bratje ...“ Ne vem, kaj sem hotel | govoriti, | slišal sem svoje besede kakor iz daljave; Peter | A |
pomanjkljivosti in pomot. Spovednik je čakal, | govoriti | je bilo treba, vse povedati ... poklicati pred | A |
ne premore dvajsetih krajcarjev. Bala se je | govoriti | s kakšno znanko, da bi je ne prašala, kam gre | A |
ljubil, Helena, kakor sem ljubil ženske!... Še | govoriti | ne morem s teboj: če bi govoril s tabo, zdi | A |
ognja ni bilo več. Z resnim obrazom nisem mogel | govoriti | o ljubezni, o srcu, o bledi luni, o tihih zvezdah | A |
niti bonbonov ne bilo več. Saj ni prepovedano | govoriti | o posvetni ljubezni, toda govoriti je treba | A |
prepovedano govoriti o posvetni ljubezni, toda | govoriti | je treba v verzih.Moje uboge ustnice jecljajo | A |
solicitatorjem, trezno in pravilno, kot se spodobi | govoriti | v dobro vzgojeni družbi. Sama sebi se je | A |
neprijeten tudi njemu. Izprva se je bil namenil | govoriti | očetovsko, dobrovoljno; ali ko je videl Slivarjev | A |
da bi ne slišala ječanja njegovega srca, in | govoriti | bi ne mogel, da bimu ob prvi besedi ne zalile | A |
sta oba, da to ni tisto, o čemer bi bilo treba | govoriti. | ”Denar ... denar ... denar ...“ | A |
svojim ljudem. Kadar je Makovka začela z njo | govoriti, | opomnila je babica vselej ure, to pa se je zdelo | A |
na vseh obrazih so se svetile potne kaplje. | Govoriti | se ni ljubilo nikomur. Neka ženska z veliko | A |
Nekoč je bil kos poeta, ali zdaj ni maral | govoriti | o tistih časih, ko je igral lepo vlogo nadebudnega | A |
. / stran 40 . / v mraku ... Nič več ne morem | govoriti, | ne napisati teh besed; meni so kaplje, v pesek | A |
takoj zopet k literaturi. O tej stvari se dá | govoriti | jako gladko; govorite o tem ali onempesniku | A |
35 . / ”Povej, zakaj si tako žalostna, da še | govoriti | ne maraš o tej žalosti!“ je rekla Mana. | A |
hinavščino, imam svojo posebno metodo. Dam ji | govoriti, | moj obraz je ves nedolžen in tako si upa zmerom | A |
sanjača, ki ne zna več ne krščansko misliti ne | govoriti, | temveč ali preklinja ali blagruje.In da je torej | A |
se je k njej in jo prijel za roko; hotel je | govoriti | z mehkim, ljubeznivim glasom, toda jezik se | A |
Mais non! To bi te žalilo in jaz si ne upam | govoriti | ti o tem.To pa rečem! | A |
sestra Anakleta!« Tako ni slišala zdravnika | govoriti | še nikoli.Toplo ji je zagomazelo po telesu, | A |
»Ne!« je dejal mož. » | Govoriti | morava.Zdaj si moja žena in nihče te mi več | A |
na mizo in kakor iz čudne dalje ga je slišala | govoriti: | »Mati, ali je to sprejem moji ženi? | A |
ali pomagalo to sredstvo ni, in ko je začela | govoriti, | je bilo že prepozno, in nihče je ni več poslušal | A |
da bi Anica šla v samostan in ni se utrudila, | govoriti | in navduševati Anico za ta stan.Anica jo je | A |
vežo in odšla na dvorišče. Anica jo je slišala | govoriti | zunaj. »He, Lipe, ali si videl kje Nežo | A |
presenečena ozrla na njo. Kako more to dete | govoriti | o smrti?Kaj sploh ona ve, kaj je smrt? | A |
prav za prav škoda, da marsikateri konj ne zna | govoriti, | ker bi potem marsikateri konj povedal mnogo | A |
na eno točko, na Anico, ali bal se je nekako, | govoriti | o tem.Materino negovanje je bilo toliko in tako | A |
Tako pa se je zgodilo, da je začela Katra preje | govoriti | in je za vedno razdelila Jurija od Anice. | A |
odšla in se razjokala. Potem je sklenil Juri | govoriti | z materjo.In tako je dejal nekega dne: | A |
odvrnila nič in se dvignila, kakor da ji je neljubo | govoriti | o tem. »Mati,« je dejal Juri, »vem, | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |