nova beseda iz Slovenije

govoriti (601-700)


bili tuji in ker so me poznali. Ne mogel bi več      govoriti      z njimi; ne mogel bi jim več pogledati naravnost  A
kot da bi me hotelo razgnati. - Začela je tiho      govoriti:      ”Sinoči, v polumraku, se vležem na divan, zatisnem  A
Življenje mi je navadno, pusto. Spati ne morem, ne      govoriti.     Časih vže obžalujem, da sem ž njo skupaj prišel  A
“ Kakor po navadi je začel gospod načelnik      govoriti      brez konca in kraja ter razlagati do pičice  A
oddaljenih predmetov. Vsakdo je čutil, da bi moral      govoriti      in zabavati, a ravno ta neprijetna zavest je  A
takrat pa sem se tresel pred njim, nisem mogel      govoriti      in se nisem mogel geniti.Moje bolne, blodne  A
resnico!“ sem pomislil v svoji bolezni. ”Neče      govoriti      naravnost!“-- Šel sem počasi, trepetajoč, in  A
ostudna njegova bolezen ... ali ste opazili? Še      govoriti      ne zna več, polovico besed je že pozabil ...In  A
dolg kožuh, visoko kučmo na glavi - in je hotel      govoriti      z Mariševko.Iskali so jo, ni je bilo.   A
in tudi zunaj po vaseh, zato ker zna sladko      govoriti      in se gosposko oblači. ”Ni res, mati!“ je  A
mrzle kaplje so mu lezle po čelu dol, hotel je      govoriti,      toda jezik je bil trd in neokreten.Nekateri  A
nikoli. Prijela je mater za roko in ni mogla      govoriti.     Ko je mati zajokala, je zajokala tudi Francka  A
tresti in je položil naočnike na mizo. ”Kaj imaš      govoriti      z njim?Kaj ima govoriti s tabo?“   A
”Kaj imaš govoriti z njim? Kaj ima      govoriti      s tabo?“ ”Pomisli, Tone, tako ne more več  A
je gledal po sobi s krvavimi očmi in pričel      govoriti      s hripavim glasom in težkim, jecajočim jezikom  A
čutila, kako je bilo nekdaj, in nista mogla      govoriti.      Zazvonilo je, v daljavi je zažvižgal vlak  A
je iz črnega ozadja, začelo se je premikati,      govoriti      je začelo, toda še nejasno, jecajoče, komaj  A
skritega na svetu in o vsaki stvari je znal      govoriti,      da se je človek čudil. Francka je bila veliko  A
potice v gostilnici in vse je bilo potrto, komaj      govoriti      so si upali, ker jim je ležalo na srcu kakor  A
gledale boječe in nezaupno. Doma si ni upal      govoriti      naglas, si ni upal niti stola premekniti in  A
izpremenilo.“ ”Le potrpi malo ... ne smeš tako      govoriti,      greh je ...Če misliš, da se nikoli ne bo izpremenilo  A
in Lojze sta si sedla nasproti in sta morala      govoriti      glasneje, da sta se razumela. ”Ali je Tone  A
bili, malodušni in molčljivi. Nismo si upali      govoriti      o lazu; če se je kdo spomnil nanj, je govoril  A
zardel in zabreknil, oči so se izbuljile, toda      govoriti      ni mogel; sedel je in kašljal in pljuval.”O  A
”Kaj pa ti, Metka?“ Stala je in ni mogla      govoriti,      oglasila se je vest.”Kar govori, le pokaži pismo  A
”Metka ji je ime!“ ”Kaj ne zna      govoriti?     Še pozdravila ni!   A
se drug k drugemu, in nikomur se ni ljubilo      govoriti.     Slak je hotel napraviti dovtip, a postal je sredi  A
oglasite pri nas?“ Stal je pred njo in ni mogel      govoriti.      ”Kako bi se oglasil?  A
bilo zapisano od nekdaj ... Zatorej: čaj piti,      govoriti      o gnezdu -- in vse drugo na samotni vrt.Nobene  A
- oprostite mi ... Kaj je treba tu še dalje      govoriti?     Vi ste ravnali jako pametno; nikdar vam ni ušla  A
ste zardeli in molčali, ko sem se predrznil      govoriti      o svoji ljubezni ...In kako ste me pogledali,  A
je čutil potrebo, da je začel o vsaki priliki      govoriti      sam o rigorozih, kakor da mu stojé pred vrati  A
glavo in se začel izprehajati po sobi in glasno      govoriti      s komerkoli, da bi prešel siloma na kaj drugega  A
stresla z glavo; ničesar si ni želela in tudi      govoriti      se ji ni hotelo.Resen je bil njen obraz, nasmeha  A
soba ”za visokošolca“. ”To se pravi naravnost      govoriti!     Čeprav smo zaradi neugodnih razmer prisiljeni  A
Nečiste so tvoje misli, o dacar!“ Še je hotel      govoriti,      zaokreniti posvetovanje na cesto naukov in tolažbe  A
dostojni družbi. V dostojni družbi je treba      govoriti,      kakor misli družba, ne kakor misli posameznik  A
človek, ki se je pečal s politiko, in je pričel      govoriti      o svoji stvari; zameril se je vsem in nikoli  A
obmizni družbi ali v veliki javnosti, - treba je      govoriti,      kakor zahteva družba; kdor govori po svoje ali  A
nekoliko, naslonil se je udobno ter je pričel      govoriti      z enakomernim, suhoparnim glasom, kakor da bi  A
hudo ranila. O njenih očeh pa nikakor ni mogoče      govoriti      s tolikim občudovanjem, kakor ga po pravici  A
Šilo je govoril!      Govoriti      zná vsak človek, nekateri prej, drugi pozneje  A
človek, nekateri prej, drugi pozneje; toda takó      govoriti,      da pridejo poslušalcem solze v očí, tega ne  A
zaupni shod. Ravno pred shodom pa se je začelo      govoriti      po Volčji vasi o spravi z Medvedjani.Kdo je  A
kakšnemu slavnemu človeku v tistem hipu, ko bi imél      govoriti,      páde kaj tacega na misel, da jevredno pretehtávanja  A
pameten človek, Nikolaj Nikič, z vami je lehko      govoriti...     Pomislite, prosim: ali je kaj greha na tem, da  A
ljubeznive, sočutne besede, ki bi jih bil moral      govoriti.     Stiskal je njeno mrzlo drobno roko, in na njene  A
nesramnost, o kakršni se v dostojni družbi ne da      govoriti.     In nato se je izgubil.   A
vselej tako prisiljeno in smešno; hotela je      govoriti      lepo in gosposko in to je bilo naravnost ostudno  A
in to je bilo naravnost ostudno. Pričel sem      govoriti      zelo po kmečko in jezil sem se sam nad seboj  A
prav nič ne vemo, prav nič ne znamo, komaj      govoriti!     Vi govorite vse drugače, toliko da vas razumem  A
se mi je zazibalo pred očmi, in ko sem hotel      govoriti,      se mi je jezik opletal. ”Čemu se pretvarjaš  A
čisto dovolj. Ko se me je oklenila in je začela      govoriti      s svojim hitrim, otroškim, sunkoma sopečim glasom  A
njimi pa je šla slaba vest. Nikomur se ni hotelo      govoriti,      gledali so na desno in na levo in prod nebu  A
kakor da se nečesa sramuje. Hana je pričela      govoriti      bolj tiho, skoro šepetaje. ”Vi ne poznate  A
Domovina naša! ...“ Zdaj je nehal      govoriti      in burno ploskanje zagrmi. ”Izvrstno! Živio  A
sitno, in ko je nehal, nisem mogel več naravnost      govoriti      z njim ... ”Skoro leto dni sem bil tam, šele  A
pripovedoval svoje reči. Vesel je bil, da je mogel      govoriti      z mano; malokdaj je prišel kdo k njim in tako  A
”No ... jaz sem le mislil ...“ Komaj je mogel      govoriti;      besede so bile brez glasú, bral sem mu jih na  A
kakor udušeno ... poljubljal sem te in nisem mogel      govoriti      ... spominjam se, da se mi je meglilo pred očmi  A
na peči in krog peči in nikomur se ni ljubilo      govoriti.     Vsi smo bili žalostni in potrti, poleg tega pa  A
da jim bo lažje. Toda pozno v noč so pričeli      govoriti      zmedeno in nerazumljivo.Obraz jim je gorel v  A
svetu najdražjega in najljubšega. Ne jokati ne      govoriti      nisem mogel v tistem trenotku; zdelo se mi je  A
veselo in radovedno. Takó je pričel polagoma      govoriti,      najprvo tiho, neodločno, kakor v strahu.Ugibal  A
ima bele rokavice. ”Fej, to je kmečki fant, še      govoriti      ne zná!“ je rekla.Jaz pa sem si mislil: ”Že  A
zná!“ je rekla. Jaz pa sem si mislil: ”Že znam      govoriti,      toda pred tabo ne bom govoril, če si taka!“  A
”Ni bil.“ ”Ne smeš tako      govoriti,      Peter, godilo se ti bo slabo na tem in na onem  A
ki ste mu bratje ...“ Ne vem, kaj sem hotel      govoriti,      slišal sem svoje besede kakor iz daljave; Peter  A
pomanjkljivosti in pomot. Spovednik je čakal,      govoriti      je bilo treba, vse povedati ... poklicati pred  A
ne premore dvajsetih krajcarjev. Bala se je      govoriti      s kakšno znanko, da bi je ne prašala, kam gre  A
ljubil, Helena, kakor sem ljubil ženske!... Še      govoriti      ne morem s teboj: če bi govoril s tabo, zdi  A
ognja ni bilo več. Z resnim obrazom nisem mogel      govoriti      o ljubezni, o srcu, o bledi luni, o tihih zvezdah  A
niti bonbonov ne bilo več. Saj ni prepovedano      govoriti      o posvetni ljubezni, toda govoriti je treba  A
prepovedano govoriti o posvetni ljubezni, toda      govoriti      je treba v verzih.Moje uboge ustnice jecljajo  A
solicitatorjem, trezno in pravilno, kot se spodobi      govoriti      v dobro vzgojeni družbi. Sama sebi se je  A
neprijeten tudi njemu. Izprva se je bil namenil      govoriti      očetovsko, dobrovoljno; ali ko je videl Slivarjev  A
da bi ne slišala ječanja njegovega srca, in      govoriti      bi ne mogel, da bimu ob prvi besedi ne zalile  A
sta oba, da to ni tisto, o čemer bi bilo treba      govoriti.      ”Denar ... denar ... denar ...“  A
svojim ljudem. Kadar je Makovka začela z njo      govoriti,      opomnila je babica vselej ure, to pa se je zdelo  A
na vseh obrazih so se svetile potne kaplje.      Govoriti      se ni ljubilo nikomur. Neka ženska z veliko  A
Nekoč je bil kos poeta, ali zdaj ni maral      govoriti      o tistih časih, ko je igral lepo vlogo nadebudnega  A
. / stran 40 . / v mraku ... Nič več ne morem      govoriti,      ne napisati teh besed; meni so kaplje, v pesek  A
takoj zopet k literaturi. O tej stvari se dá      govoriti      jako gladko; govorite o tem ali onempesniku  A
35 . / ”Povej, zakaj si tako žalostna, da še      govoriti      ne maraš o tej žalosti!“ je rekla Mana.   A
hinavščino, imam svojo posebno metodo. Dam ji      govoriti,      moj obraz je ves nedolžen in tako si upa zmerom  A
sanjača, ki ne zna več ne krščansko misliti ne      govoriti,      temveč ali preklinja ali blagruje.In da je torej  A
se je k njej in jo prijel za roko; hotel je      govoriti      z mehkim, ljubeznivim glasom, toda jezik se  A
Mais non! To bi te žalilo in jaz si ne upam      govoriti      ti o tem.To pa rečem!  A
sestra Anakleta!« Tako ni slišala zdravnika      govoriti      še nikoli.Toplo ji je zagomazelo po telesu,  A
»Ne!« je dejal mož. »     Govoriti      morava.Zdaj si moja žena in nihče te mi več  A
na mizo in kakor iz čudne dalje ga je slišala      govoriti:      »Mati, ali je to sprejem moji ženi?  A
ali pomagalo to sredstvo ni, in ko je začela      govoriti,      je bilo že prepozno, in nihče je ni več poslušal  A
da bi Anica šla v samostan in ni se utrudila,      govoriti      in navduševati Anico za ta stan.Anica jo je  A
vežo in odšla na dvorišče. Anica jo je slišala      govoriti      zunaj. »He, Lipe, ali si videl kje Nežo  A
presenečena ozrla na njo. Kako more to dete      govoriti      o smrti?Kaj sploh ona ve, kaj je smrt?   A
prav za prav škoda, da marsikateri konj ne zna      govoriti,      ker bi potem marsikateri konj povedal mnogo  A
na eno točko, na Anico, ali bal se je nekako,      govoriti      o tem.Materino negovanje je bilo toliko in tako  A
Tako pa se je zgodilo, da je začela Katra preje      govoriti      in je za vedno razdelila Jurija od Anice.   A
odšla in se razjokala. Potem je sklenil Juri      govoriti      z materjo.In tako je dejal nekega dne:   A
odvrnila nič in se dvignila, kakor da ji je neljubo      govoriti      o tem. »Mati,« je dejal Juri, »vem,  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA