govoriti (601-700)

bili tuji in ker so me poznali. Ne mogel bi več	govoriti	z njimi; ne mogel bi jim več pogledati naravnost	A
kot da bi me hotelo razgnati. - Začela je tiho	govoriti:	”Sinoči, v polumraku, se vležem na divan, zatisnem	A
Življenje mi je navadno, pusto. Spati ne morem, ne	govoriti.	Časih vže obžalujem, da sem ž njo skupaj prišel	A
“ Kakor po navadi je začel gospod načelnik	govoriti	brez konca in kraja ter razlagati do pičice	A
oddaljenih predmetov. Vsakdo je čutil, da bi moral	govoriti	in zabavati, a ravno ta neprijetna zavest je	A
takrat pa sem se tresel pred njim, nisem mogel	govoriti	in se nisem mogel geniti.Moje bolne, blodne	A
resnico!“ sem pomislil v svoji bolezni. ”Neče	govoriti	naravnost!“-- Šel sem počasi, trepetajoč, in	A
ostudna njegova bolezen ... ali ste opazili? Še	govoriti	ne zna več, polovico besed je že pozabil ...In	A
dolg kožuh, visoko kučmo na glavi - in je hotel	govoriti	z Mariševko.Iskali so jo, ni je bilo.	A
in tudi zunaj po vaseh, zato ker zna sladko	govoriti	in se gosposko oblači. ”Ni res, mati!“ je	A
mrzle kaplje so mu lezle po čelu dol, hotel je	govoriti,	toda jezik je bil trd in neokreten.Nekateri	A
nikoli. Prijela je mater za roko in ni mogla	govoriti.	Ko je mati zajokala, je zajokala tudi Francka	A
tresti in je položil naočnike na mizo. ”Kaj imaš	govoriti	z njim?Kaj ima govoriti s tabo?“	A
”Kaj imaš govoriti z njim? Kaj ima	govoriti	s tabo?“ ”Pomisli, Tone, tako ne more več	A
je gledal po sobi s krvavimi očmi in pričel	govoriti	s hripavim glasom in težkim, jecajočim jezikom	A
čutila, kako je bilo nekdaj, in nista mogla	govoriti.	Zazvonilo je, v daljavi je zažvižgal vlak	A
je iz črnega ozadja, začelo se je premikati,	govoriti	je začelo, toda še nejasno, jecajoče, komaj	A
skritega na svetu in o vsaki stvari je znal	govoriti,	da se je človek čudil. Francka je bila veliko	A
potice v gostilnici in vse je bilo potrto, komaj	govoriti	so si upali, ker jim je ležalo na srcu kakor	A
gledale boječe in nezaupno. Doma si ni upal	govoriti	naglas, si ni upal niti stola premekniti in	A
izpremenilo.“ ”Le potrpi malo ... ne smeš tako	govoriti,	greh je ...Če misliš, da se nikoli ne bo izpremenilo	A
in Lojze sta si sedla nasproti in sta morala	govoriti	glasneje, da sta se razumela. ”Ali je Tone	A
bili, malodušni in molčljivi. Nismo si upali	govoriti	o lazu; če se je kdo spomnil nanj, je govoril	A
zardel in zabreknil, oči so se izbuljile, toda	govoriti	ni mogel; sedel je in kašljal in pljuval.”O	A
”Kaj pa ti, Metka?“ Stala je in ni mogla	govoriti,	oglasila se je vest.”Kar govori, le pokaži pismo	A
”Metka ji je ime!“ ”Kaj ne zna	govoriti?	Še pozdravila ni!	A
se drug k drugemu, in nikomur se ni ljubilo	govoriti.	Slak je hotel napraviti dovtip, a postal je sredi	A
oglasite pri nas?“ Stal je pred njo in ni mogel	govoriti.	”Kako bi se oglasil?	A
bilo zapisano od nekdaj ... Zatorej: čaj piti,	govoriti	o gnezdu -- in vse drugo na samotni vrt.Nobene	A
- oprostite mi ... Kaj je treba tu še dalje	govoriti?	Vi ste ravnali jako pametno; nikdar vam ni ušla	A
ste zardeli in molčali, ko sem se predrznil	govoriti	o svoji ljubezni ...In kako ste me pogledali,	A
je čutil potrebo, da je začel o vsaki priliki	govoriti	sam o rigorozih, kakor da mu stojé pred vrati	A
glavo in se začel izprehajati po sobi in glasno	govoriti	s komerkoli, da bi prešel siloma na kaj drugega	A
stresla z glavo; ničesar si ni želela in tudi	govoriti	se ji ni hotelo.Resen je bil njen obraz, nasmeha	A
soba ”za visokošolca“. ”To se pravi naravnost	govoriti!	Čeprav smo zaradi neugodnih razmer prisiljeni	A
Nečiste so tvoje misli, o dacar!“ Še je hotel	govoriti,	zaokreniti posvetovanje na cesto naukov in tolažbe	A
dostojni družbi. V dostojni družbi je treba	govoriti,	kakor misli družba, ne kakor misli posameznik	A
človek, ki se je pečal s politiko, in je pričel	govoriti	o svoji stvari; zameril se je vsem in nikoli	A
obmizni družbi ali v veliki javnosti, - treba je	govoriti,	kakor zahteva družba; kdor govori po svoje ali	A
nekoliko, naslonil se je udobno ter je pričel	govoriti	z enakomernim, suhoparnim glasom, kakor da bi	A
hudo ranila. O njenih očeh pa nikakor ni mogoče	govoriti	s tolikim občudovanjem, kakor ga po pravici	A
Šilo je govoril!	Govoriti	zná vsak človek, nekateri prej, drugi pozneje	A
človek, nekateri prej, drugi pozneje; toda takó	govoriti,	da pridejo poslušalcem solze v očí, tega ne	A
zaupni shod. Ravno pred shodom pa se je začelo	govoriti	po Volčji vasi o spravi z Medvedjani.Kdo je	A
kakšnemu slavnemu človeku v tistem hipu, ko bi imél	govoriti,	páde kaj tacega na misel, da jevredno pretehtávanja	A
pameten človek, Nikolaj Nikič, z vami je lehko	govoriti...	Pomislite, prosim: ali je kaj greha na tem, da	A
ljubeznive, sočutne besede, ki bi jih bil moral	govoriti.	Stiskal je njeno mrzlo drobno roko, in na njene	A
nesramnost, o kakršni se v dostojni družbi ne da	govoriti.	In nato se je izgubil.	A
vselej tako prisiljeno in smešno; hotela je	govoriti	lepo in gosposko in to je bilo naravnost ostudno	A
in to je bilo naravnost ostudno. Pričel sem	govoriti	zelo po kmečko in jezil sem se sam nad seboj	A
prav nič ne vemo, prav nič ne znamo, komaj	govoriti!	Vi govorite vse drugače, toliko da vas razumem	A
se mi je zazibalo pred očmi, in ko sem hotel	govoriti,	se mi je jezik opletal. ”Čemu se pretvarjaš	A
čisto dovolj. Ko se me je oklenila in je začela	govoriti	s svojim hitrim, otroškim, sunkoma sopečim glasom	A
njimi pa je šla slaba vest. Nikomur se ni hotelo	govoriti,	gledali so na desno in na levo in prod nebu	A
kakor da se nečesa sramuje. Hana je pričela	govoriti	bolj tiho, skoro šepetaje. ”Vi ne poznate	A
Domovina naša! ...“ Zdaj je nehal	govoriti	in burno ploskanje zagrmi. ”Izvrstno! Živio	A
sitno, in ko je nehal, nisem mogel več naravnost	govoriti	z njim ... ”Skoro leto dni sem bil tam, šele	A
pripovedoval svoje reči. Vesel je bil, da je mogel	govoriti	z mano; malokdaj je prišel kdo k njim in tako	A
”No ... jaz sem le mislil ...“ Komaj je mogel	govoriti;	besede so bile brez glasú, bral sem mu jih na	A
kakor udušeno ... poljubljal sem te in nisem mogel	govoriti	... spominjam se, da se mi je meglilo pred očmi	A
na peči in krog peči in nikomur se ni ljubilo	govoriti.	Vsi smo bili žalostni in potrti, poleg tega pa	A
da jim bo lažje. Toda pozno v noč so pričeli	govoriti	zmedeno in nerazumljivo.Obraz jim je gorel v	A
svetu najdražjega in najljubšega. Ne jokati ne	govoriti	nisem mogel v tistem trenotku; zdelo se mi je	A
veselo in radovedno. Takó je pričel polagoma	govoriti,	najprvo tiho, neodločno, kakor v strahu.Ugibal	A
ima bele rokavice. ”Fej, to je kmečki fant, še	govoriti	ne zná!“ je rekla.Jaz pa sem si mislil: ”Že	A
zná!“ je rekla. Jaz pa sem si mislil: ”Že znam	govoriti,	toda pred tabo ne bom govoril, če si taka!“	A
”Ni bil.“ ”Ne smeš tako	govoriti,	Peter, godilo se ti bo slabo na tem in na onem	A
ki ste mu bratje ...“ Ne vem, kaj sem hotel	govoriti,	slišal sem svoje besede kakor iz daljave; Peter	A
pomanjkljivosti in pomot. Spovednik je čakal,	govoriti	je bilo treba, vse povedati ... poklicati pred	A
ne premore dvajsetih krajcarjev. Bala se je	govoriti	s kakšno znanko, da bi je ne prašala, kam gre	A
ljubil, Helena, kakor sem ljubil ženske!... Še	govoriti	ne morem s teboj: če bi govoril s tabo, zdi	A
ognja ni bilo več. Z resnim obrazom nisem mogel	govoriti	o ljubezni, o srcu, o bledi luni, o tihih zvezdah	A
niti bonbonov ne bilo več. Saj ni prepovedano	govoriti	o posvetni ljubezni, toda govoriti je treba	A
prepovedano govoriti o posvetni ljubezni, toda	govoriti	je treba v verzih.Moje uboge ustnice jecljajo	A
solicitatorjem, trezno in pravilno, kot se spodobi	govoriti	v dobro vzgojeni družbi. Sama sebi se je	A
neprijeten tudi njemu. Izprva se je bil namenil	govoriti	očetovsko, dobrovoljno; ali ko je videl Slivarjev	A
da bi ne slišala ječanja njegovega srca, in	govoriti	bi ne mogel, da bimu ob prvi besedi ne zalile	A
sta oba, da to ni tisto, o čemer bi bilo treba	govoriti.	”Denar ... denar ... denar ...“	A
svojim ljudem. Kadar je Makovka začela z njo	govoriti,	opomnila je babica vselej ure, to pa se je zdelo	A
na vseh obrazih so se svetile potne kaplje.	Govoriti	se ni ljubilo nikomur. Neka ženska z veliko	A
Nekoč je bil kos poeta, ali zdaj ni maral	govoriti	o tistih časih, ko je igral lepo vlogo nadebudnega	A
. / stran 40 . / v mraku ... Nič več ne morem	govoriti,	ne napisati teh besed; meni so kaplje, v pesek	A
takoj zopet k literaturi. O tej stvari se dá	govoriti	jako gladko; govorite o tem ali onempesniku	A
35 . / ”Povej, zakaj si tako žalostna, da še	govoriti	ne maraš o tej žalosti!“ je rekla Mana.	A
hinavščino, imam svojo posebno metodo. Dam ji	govoriti,	moj obraz je ves nedolžen in tako si upa zmerom	A
sanjača, ki ne zna več ne krščansko misliti ne	govoriti,	temveč ali preklinja ali blagruje.In da je torej	A
se je k njej in jo prijel za roko; hotel je	govoriti	z mehkim, ljubeznivim glasom, toda jezik se	A
Mais non! To bi te žalilo in jaz si ne upam	govoriti	ti o tem.To pa rečem!	A
sestra Anakleta!« Tako ni slišala zdravnika	govoriti	še nikoli.Toplo ji je zagomazelo po telesu,	A
»Ne!« je dejal mož. »	Govoriti	morava.Zdaj si moja žena in nihče te mi več	A
na mizo in kakor iz čudne dalje ga je slišala	govoriti:	»Mati, ali je to sprejem moji ženi?	A
ali pomagalo to sredstvo ni, in ko je začela	govoriti,	je bilo že prepozno, in nihče je ni več poslušal	A
da bi Anica šla v samostan in ni se utrudila,	govoriti	in navduševati Anico za ta stan.Anica jo je	A
vežo in odšla na dvorišče. Anica jo je slišala	govoriti	zunaj. »He, Lipe, ali si videl kje Nežo	A
presenečena ozrla na njo. Kako more to dete	govoriti	o smrti?Kaj sploh ona ve, kaj je smrt?	A
prav za prav škoda, da marsikateri konj ne zna	govoriti,	ker bi potem marsikateri konj povedal mnogo	A
na eno točko, na Anico, ali bal se je nekako,	govoriti	o tem.Materino negovanje je bilo toliko in tako	A
Tako pa se je zgodilo, da je začela Katra preje	govoriti	in je za vedno razdelila Jurija od Anice.	A
odšla in se razjokala. Potem je sklenil Juri	govoriti	z materjo.In tako je dejal nekega dne:	A
odvrnila nič in se dvignila, kakor da ji je neljubo	govoriti	o tem. »Mati,« je dejal Juri, »vem,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani