nova beseda iz Slovenije
privoljenje, dispenzo, da bi smela vsake tri tedne | govoriti | vsaj po en dan.Bal sem se, da je sicer ne zadene | A |
bi smela moja Meta vsake tri tedne po en dan | govoriti | in da bi se glede na izredno razmerje odvezala | A |
oseba, potem se ti ne smili nič! Saj ne sme | govoriti! | Saj mora molčati! | A |
te ne sežgó na grmadi in da mi je dovoljeno | govoriti | s tabo.Ali te smem vprašati še kaj?« | A |
ali ne vidiš, da je tožnik mašnik, ki ne more | govoriti | drugega nego resnico? Pri nas, v tej vzorni | A |
Ambrož. Brez mojega dovoljenja ne sme nikdo | govoriti, | in tudi ti ne, pater državni pravdnik. Ker si | A |
se je zgodilo! Nadškof Martinus sam je hotel | govoriti | z mano in zato me je pozval v svojo palačo, | A |
tezalnice blaženega Antona od Kala ne smejo | govoriti, | dvigajo od slepega srda pesti proti nebu, ali | A |
izpraševal poljanska otročeta, pa niti eno ni vedelo | govoriti | o volovem maslovniku.Drugače smo jedli v prejšnjih | A |
gre naprej.« Očividno je bilo, da hoče z mano | govoriti. | Meta je odšla, Kalar pa je pričel: | A |
se je uredilo. Gospod Jakob je pričel množici | govoriti | preprosto, naravno in lahko umljivo.Politika | A |
živela. Nekaj se je opravičevala, a nisem ji dal | govoriti. | Sreča današnjega dne je nji in Šimnu sijala raz | A |
čarobna tajnost v krajini in v zraku nad njo, | govoriti | s svojim dekletom in govoriti o ljubezni, to | A |
zraku nad njo, govoriti s svojim dekletom in | govoriti | o ljubezni, to je poezija!To je prava poezija | A |
tankega čivkanja. Tisti dan sem hotel Meti | govoriti | o svoji ljubezni ter ji na dolgo in široko razložiti | A |
časom čelo nabralo v goste gube in pričela je | govoriti, | prav kakor bi se čul modri oče Boštjan: | A |
»Morda Liza.« »Liza nima nič več vmes | govoriti. | « »Od kedaj ne?« | A |
pred njo je obstal s svojim konjičem. Menil je | govoriti | ž njo, ali besedo mu je zapiralo, da ni vedel | A |
prikazuje!« se je zasmejal berač Luka. »Kaj, da bi | govoriti | ne smela?« ‒ in zdajci se je našopirila kakor | A |
vaša, ali vendar ni tako. Da mi je smeti z vami | govoriti, | kakor mi ni, bi izpregovoril pač drugače!« | A |
imajo visoki gospodje med sabo veliko važnega | govoriti. | Vojvoda iz Modene je odšel s povabljenima diplomatom | A |
da te sploh poznati hočem! Če pa češ kaj | govoriti | z mano, pojdiva k Piškotu!« Pivnice so za vsakega | A |
torej krenil Urban Pintar, ker se je sramoval | govoriti | sredi ulice z navadnim zidarjem. Na levo iz | A |
Krasni možje so bili in vesti so se znali in | govoriti | so umeli!Moj Bog, kako so govorili! | A |
gospodiči zelo odlikovali, umeli so zapeljivo | govoriti, | imeli so denar, imeli so tudi največkrat imenitna | A |
dospel kongresni drobiž, ki ničesar ni imel | govoriti | ter je služil le za stafažo.A sprejemali so | A |
lord Stewart. »S Capodistrio zopet ni mogoče | govoriti! | « pravi Metternich hladno.»Vprav zagonetka mi | A |
smejo izpremeniti, da nimajo narodi ničesar | govoriti, | visoki suvereni in ministri pa vse.Zategadelj | A |
Obžalujem, vojvoda di Gallo,« ga je zavrnil knez, » | govoriti | vam ne dopuščam.« »Prosil bi vsaj za prepise | A |
preplula ena misel: njega videti, ž njim | govoriti! | Dne 31. januarja je prišla torej Eva Luiza s | A |
vedno zabičevali, da mora z ljudmi te vrste | govoriti | v tretji osebi; to je bila takrat prav močno | A |
šepetala predse: »Ta kmet! Da si le upa kaj takega | govoriti! | « Nasproti ji prideta dva visokorasla gospoda | A |
Karolina Avgusta le mislila, kaj takega glasno | govoriti | ni imela poguma, čeprav je sicer umela strahovati | A |
do korenine, da vse znata in da smeta o vsem | govoriti. | Pri mladini tudi dandanes ni drugače. | A |
dvignil kvišku kakor ranjen lev: »Kako moreš tako | govoriti? | Kdo nam je priboril francosko revolucijo, priboril | A |
vljudnost in drugega nič! S tabo danes ni mogoče | govoriti! | « »Zatorej pa grem!« | A |
meni.« Vedel je, da njemu v obraz ni hotela | govoriti | o pijancu, ker je za takega veljal pri hudobnih | A |
je k prijateljem: »Gorjanec! Če hočeš z mano | govoriti, | čakaj!« »Hej!« je začel Anžek iz Kravje doline | A |
gospod!« se je zatogotil Češko. »Sram ga je | govoriti | z ljubljanskimi meščani!« Tedaj je pridrdral | A |
nianso više! Njega svetlost si skoraj z žensko | govoriti | ne upa, če hoče, da mu kontesa Thurnova prizanaša | A |
dokler niso bili vsi meščani poučeni, da ne smejo | govoriti | čez mizo. Hradecki je izdal migljaj, da naj | A |
migljaji, posebno zategadelj ne, ko ni smel | govoriti | s Smoletom, ki mu je sedel ravno nasproti. | A |
bode kratkočasja!« je zastokal sam pri sebi. » | Govoriti | se ne sme in morda se še jesti ne bo moglo. | A |
pa se čudim, ko čujem vaše preprosto ljudstvo | govoriti | jezik, ki je gotovo soroden našemu jeziku.Kako | A |
med tiste, s katerimi je hotel cesar najprej | govoriti. | Pri slovesu je Smoletu še enkrat šepnil: »Da | A |
postransko sobico?« je vprašal. »Tu ni mogoče | govoriti | pametne besede s tabo.Sicer mi vse prevrneš | A |
takoj prešinilo, da ji hoče morda o ljubezni | govoriti. | Zasmejala se je glasno ter viknila veselo: »Čemu | A |
emfazo je odgovoril: »Ne kratite mi pravice | govoriti, | gospica!Vsaj toliko usmiljenja izkažite obupanemu | A |
tako me časte cesarji in kralji! Pa kaj ti čem | govoriti, | sem že itak dolgo pri tebi!Mudi se mi! | A |
vedno barbarskega plemstva. Če bi mogle stene | govoriti | in pripovedovati o tem, kar se je v dvorcu ljubljanskega | A |
prihitel, sta takoj odrinila. Vladarju se niti | govoriti | ni ljubilo.Ker pa je Volkonski poznal muhe visokega | A |
prilikah z Aleksandrom Pavlovičem ni bilo dobro | govoriti. | Treslo se je pred njim vse, ker se je ob takih | A |
stran 328 . / »Prav, da vas vidim, nekaj imam | govoriti | z vami!« Gospodinja je kot rak rdeča odhitela | A |
zpregovoril. Ko se je čakanja naveličal, je začel sam | govoriti. | »No, no, amice! | A |
se je zasmejala Pichlerjeva. »Vam je lahko | govoriti, | gospa!Vi imate denar, meni pa je gledati na | A |
vprašala sramežljivo. »Mama ima toliko z drugimi | govoriti | in gotovo bi mi ga ne pokazala.« »Pokažem ga | A |
»Dobro torej! Ne vem, kaj bi potem imela še | govoriti! | Bon soir, grof Turjaški!« | A |
obsevata vaš obraz!« »Z mano ne smete tako | govoriti! | « je zaječala.Ali v neizkušeni duši so le našle | A |
Ali Raznožnik ni odnehal: »Nekaj bi imela | govoriti | s teboj.« »Pojdita crkle koze jest!« je tulil | A |
bil iznenaden, ko je čul narod v tej okolici | govoriti | jezik, ki je gotovo soroden našemu ruskemu jeziku | A |
trud poplačal ali ne?« Sedaj so hoteli vsi | govoriti. | »Kaj sem vam pravil?« je vpil Kastelic. | A |
si je nasul v nos: »S Kastelcem in Zupanom ni | govoriti, | svetlost!Posebno tedaj ne, ko sta pila nekaj | A |
si svoje nesrečno srce ž njim, da bode laže | govoriti | s teboj!« »Ne vem, naj li pijem s teboj?« je | A |
»Poslušajta!« je godrnjal Smole. »Kadar je | govoriti, | ničesar ne vesta!«Obrnivši se h knezu: »Če sta | A |
Volkonski je miril: »Tudi mladina ima pravico | govoriti, | ali v gotovih mejah.« »Tudi na tem mestu ste | A |
jezica: »Kdo pa ste vi, da se drznete z mano | govoriti? | !Jaz vas ne poznam!« | A |
stvar se je zasukala drugače. Pričelo se je | govoriti | po mestu, da je mladi in plemeniti Janez Sonce | A |
No,« dostavi potem, čutivši, da hoče vitez še | govoriti, | »ali vam teče vir preroštva?« »Sol de | A |
tiščiš jezik za zobmi, kadar ti je prepovedano | govoriti? | « Kljukec ni takoj odgovoril. | A |
orožje ter se usedel k jedi za mizo. Grozno je | govoriti, | kako so potem ravnali ž njim!Razsekali so ga | A |
Gospod - - -!« Vid je hotel | govoriti, | ali beseda mu je zastala v grlu in po bledem | A |
»O najboljšem še nisem govoril! Težko pa je | govoriti, | če človeku vsak hip v besedo segajo nepoklicani | A |
novega!« kričal je Aricaga. »O stvari bi se dalo | govoriti! | « »Da, lepše pijače je ni,« ponavljal | A |
rokami po črnih laseh. Tudi prične sam s seboj | govoriti. | Ko Bogomir le ne odide, dvigne se znova ter reče | A |
daljšega razgovora. Sam o sebi ni nikdar hotel | govoriti | ta človek, kar je Bogomir opazil takoj.Nikdar | A |
Heine Mesto Lukovec, o katerem zdaj hočemo | govoriti, | je glavno mesto slovenske pokrajine.Eno tistih | A |
Ti sam imaš neprestano zavest, da moraš kaj | govoriti. | Ali kaj? | A |
nemškem inštitutu in da tudi pri plesu nima navade | govoriti | s Hamletom besede, besede in samo besede. S | A |
novo, sladko srečo? A vsekakor mora z dekletom | govoriti! | Položaj se mora razjasniti na eno ali drugo | A |
je udarila še ta nesreča. Ali kaj vam hočem | govoriti | o tem.Presmešno je tudi!« | A |
in skoraj je vedel, o kaki nesreči je hotel | govoriti | prijatelj! »Resnice vam nisem govoril, gospod | A |
besedico, jeziš se, kakor bi stari ljudje ničesar | govoriti | ne smeli!Igraš cele noči in laziš za ženskami | A |
nisva sama!« vzdihne notar. »Bom pa molčal, če | govoriti | ne smem!« odgovori oni ostro, »dandanes očetje | A |
odgovori oni ostro, »dandanes očetje tako nič več | govoriti | ne smejo.« Nekaj časa molčita. | A |
strani ob zidu se je tiščal in nikdo ni hotel | govoriti | z njim. »Kaj hoče ta izprijeni dijak pri knezu | A |
grofu Antonu izrekli prošnjo, da bi smeli z mano | govoriti. | A zdaj bi rad vedel, kaj hočete vi od mene? | A |
Knez pozvoni. Videti je bilo, da noče dlje | govoriti. | Strežaj stopi v sobo. | A |
zdaj v trpečem duhu sladka misel, da ji mora | govoriti | o ljubezni svoji ter ji povedati vse.In takoj | A |
je ravnokar doživel. Ali najprej je hotel | govoriti | s hčerjo Meto, da bi se še danes vse dognalo | A |
razkropili! Zdaj utegnem in s tabo sem hotel | govoriti. | Jezna pa mi ne smeš biti! | A |
sicer najglavnejši. Takoj od pričetka sem hotela | govoriti | o njem, ali s svojim Sodarjem in tisočaki njegovimi | A |
braniti je sveta moja dolžnost. Vendar, čemu dalje | govoriti, | saj se s svojimi nazori itak nikdar strinjala | A |
pozabila na družbo in sama v sebi je začela | govoriti: | »Mrtvo je njegovo veličanstvo, Friderik Avgust | A |
Stvar je taka, da se o njej med prijatelji | govoriti | da!« »No, vidita!« prične nato Malec, »oče moj | A |
mu je hotelo srce prekipeti in že ji je hotel | govoriti | o nesrečni svoji ljubezni!Obrnivši pa pogled | A |
odločilna beseda na jezik in že sem ji hotel | govoriti | o srčnih svojih upih, a zopet mi je zamrla ta | A |
Zdaj je napočil trenutek, da sem skoraj moral | govoriti! | »Mladih žensk je na izbiranje, svetlost!« odgovoril | A |
246 . / In odprla se mi je duša in pričel sem | govoriti, | kako mi je ona od tedaj, ko sem jo videl prvič | A |
pove, da hoče mladi baron s Struge z gospodom | govoriti. | In v istini je takoj za slugo vstopil baron Konštanti | A |
Gospod, kdo vam daje pravico z menoj na tak način | govoriti! | Jaz sem Egon, grof...« | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |