nova beseda iz Slovenije
kaka stvar razburila. Razdražen ni mogel mirno | govoriti, | ampak govoreč je metal glavo nekako na stran | A |
več ni, nič več ga ni!« O kako trdo je umel | govoriti | Damjan!Sama gorenjska togota! | A |
drugi vaščani; no, siromak ni mogel ž njimi | govoriti; | dvignil se je na stremenik, namignil z glavo | A |
bil tukaj, nerodno bi mu bilo in neprijetno | govoriti | s svojim očetom.Bolje je, da se danes še ne | A |
Pa tudi to sem opazil, da ume Damjanov oče | govoriti | o predmetu z neko lahko nasmešljivostjo in zastreti | A |
torej se o tem lahko pogovoriva, o čemer moram | govoriti | s teboj.«V Črževih besedah ni bilo nič prikupljivega | A |
Vesel sem, da imam doma mir in da mi ni treba | govoriti. | Nje pravopis je bolj slab ‒ zabeležuje namreč | A |
se mi ni ljubilo: vesel sem, če mi ni treba | govoriti. | In vse zasoljeno! | A |
ga imenovali bogatega. Naravnost povedano: | govoriti | ne zna še nič.Vendar pa njen glasek, njen vedno | A |
hitel z razsodbo, da ne bi dr. Piš zopet pričel | govoriti. | Razsodba pa se je glasila tako, da se mesarica | A |
program. Le na istem shodu seveda ne morem hkrati | govoriti | za in zoper, to pa iz opravičenih ozirov na | A |
prepričanju, da je še pijan. Trezen ne bi mogel | govoriti | takih neumnosti.Da ga ni sram in ne ve, kdaj | A |
lepše videla!« in »Pik adut!« pa ni bila kos | govoriti | in ni mogla drugače dati duška svojim občutkom | A |
stanju tako lepo, premišljeno in prepričevalno | govoriti! | Vsaj name je napravil globok vtis in pričakoval | A |
debel, še s konopcem omotan spis, se mu niti | govoriti | ni dalo.Molče je zaklenil pisarno, me vedel | A |
da sem edini človek, ki se da pametno z njim | govoriti. | Vedel me je potem še v dve gostilni in naposled | A |
daj roko pa vsaj dober dan reci! Veste, ne zna | govoriti, | ima piko na jeziku!« Julka, imenovana »Čopka | A |
Poštar se je dobrohotno muzal. | Govoriti | ni imel navade. Udarjen je bil z jezikavo, prepirlji | A |
znanje vzelo ta uspeh. Da, srečen, kdor zna tako | govoriti | kakor gospod Batič! Tako se je po priljubljenem | A |
vedno pravim: Pri nas se preveč govori. Manj | govoriti, | več storiti ‒ to je prava pot!« Oglasil se je | A |
nisem tisti, ki mnogo govori. Ako bi jaz hotel | govoriti, | bi bil že odkraja povedal, tako in tako moramo | A |
sosedoma in, ko so izpili, je hitel točiti in | govoriti: | »Tako, tako, tako, očka Smerajec, očka Civha | A |
povedal, mislim. Zdravnik mu je prepovedal | govoriti | ...Včeraj zjutraj sem bil pri njem, govoriti nisem | A |
govoriti ... Včeraj zjutraj sem bil pri njem, | govoriti | nisem mogel z njim, njegova mati je bila zraven | A |
zadaj itd.« »Ne gre drugače, kot priča mora | govoriti | čisto resnico, sicer sam zapade ječi.« Ubogi | A |
tudi sam sebi, da je v takem položaju. Hotel je | govoriti | možate, naklonjene besede, toda vse, kar je | A |
bila v najlepših letih in polna življenja. | Govoriti | je znala, kakor bi sadila rožice, pisma pisati | A |
trdil, da ga ni doma in da se bo dalo z njim | govoriti | šele po premieri. Potem se je polagoma zavedel | A |
Toda ni šlo. Imel sem čast | govoriti | s kapaciteto v stvareh, ki se tičejo tamburic | A |
popka na trebuhu ne skriva tako skrbno. In | govoriti | mora.Ne povedati, samo govoriti! | A |
In govoriti mora. Ne povedati, samo | govoriti! | In nekoga mora imeti, da jo posluša. | A |
bi bilo v tem pomenu grdo, da se ne bi dalo | govoriti | z damo.Veste, tako, kakor je spovednik vprašal | A |
ki posluša. Če nihče ne posluša, se ne da | govoriti, | ženskam že ne!In sem mislil, Bog ve, ali ga | A |
Dantejeve »Božanske komedije« ... Nismo mu dali | govoriti | naprej.Udarili smo v donebesni »Živio!« in ni | A |
govorim tem dobrim pastirjem in jim moram tako | govoriti | ‒ da me razumejo! Ali helebardir bi bil kratkih | A |
ravnanja, nego da bo ocvrt. Tako krasno je znal | govoriti | skavt Peter in ni le govoril, nego je tudi verjel | A |
gledati in poslušati, potem pa kar pričeti in | govoriti | ‒ bo že šlo. Ko sem se zadnjič vozil v Zagreb | A |
suhega« kakor poper. In še pazi: komu se hoče | govoriti | ali zapeti ali kdor hrepeni nápolje, ne more | A |
ima več otrok kakor denarja, z njim se je dalo | govoriti | in dosegla sva to: zagotovil je Malki takoj | A |
nekaj ur na vrtu, se je Mokarica naveličala | govoriti | gospodinjski in začela se je meniti z Ančko | A |
mrmrajoč odgovarjala, kakor bi jo bilo sram | govoriti | z Bogom, ko so nosili jezo v srcu. Nato je | A |
Dosti se je Mokarica zatajevala, da je mogla | govoriti | mirno. »Nikar tako! | A |
brazdice, ogibala se je vsakogar in, če je morala | govoriti, | je go vorila prisiljeno in trudno.Dekle so si | A |
ampak od grenkega spoznanja, da si ni upal | govoriti. | Ančka je stala ob steni kakor kip in si zakrivala | A |
strani, z očmi mežika Hudourniku. Če bi znal | govoriti, | bi mu gotovo voščil dober večer. Hudournikova | A |
odgovoril ne bev ne mev. Tedaj je Lišpavka začela | govoriti | sama s seboj.»Bodi, kjer hočeš. | A |
/ stran 90 . / zona, ki je vse razumel, le | govoriti | ni znal.Zaradi tolike nadarjenosti sem ga začel | A |
sem mu rekel, saj je res čudno, da ne znaš | govoriti. | Toda takoj sem sklenil: ko si odprl, moraš tudi | A |
Vsa oblita s solzami ga je objemala in kar | govoriti | in mogla ob vsem, kar so ji pripovedovali.Jošt | A |
hočemo.« Sicer zgovorna moža nista vedela kaj | govoriti. | In še te besede so zaostajale nekje v prsih. | A |
ugledal daljnega znanca, da je imel priliko | govoriti | vnovič isto in stokrat ponovljeno: »Ali ti tudi | A |
njene dolge, težke kite, njene oči, ki so znale | govoriti, | in njeno hojo, ki je bila taka kakor nobene | A |
bo, kakor je božja volja.« Nato sta začela | govoriti | o mlačvi, o živini, o polju, o vsem.Za vsako | A |
ko je enajst let pri hiši,« je začela glasno | govoriti | sama s seboj.Kobilica se je ozrla proti njej | A |
izpremenil, kar ga lovi ta nastava. Človeka je sram | govoriti | o takih rečeh.« »Kaj torej veš, Jera? | A |
Kako si preprosta! Take stvari se še | govoriti | ne smejo, kaj šele pisati.« »In vendar govoriš | A |
stara ljubezen na vrh. Silno si je zaželel | govoriti | s Franco.»Kar pojdem, nalašč.« | A |
pogovor in utihnil, ko se ni nikomur ljubilo | govoriti. | In tako jih je našla Jančarica, ko se je vrnila | A |
Nihče ni vprašal, komu zvoni. Še | govoriti | se jim ni ljubilo kot sicer. Globoko se je sklanjal | A |
priklanjaš, ko bi rad klofutal, božaš, ko bi moral | govoriti | resnico, pa lažeš.‒ | A |
Slovena že vrnila. Z Iztokom da mora ta koj | govoriti, | če ga ni, naj ga poiščejo. Vratar je naznanil | A |
Iztok je stal vnovič pred Epafroditom. »Še imam | govoriti | s teboj!« »Govori, poslušam!« | A |
vlada rod Hunov, ki je kraljevske krvi, mora | govoriti | s teboj!« »Govori hitro! | A |
prisilila, ker je počastila Ireno, da so morali | govoriti | o njej. »Če izve patriarh za našega meniha, | A |
je sedèl ob njeni desnici. Ker se je smelo | govoriti | ob taki priliki le šepetaje, so vsi razumeli | A |
srce bo polno veselja. In če bi ti ne hotel | govoriti | nikoli več o tem, bi Irena ne govorila s teboj | A |
prepričala, da se trudi za tvojo svetost, ker ti hoče | govoriti | o resnici.Spoštuj jo, rob njenega krila poljubljaj | A |
Mislijo li na domovino?« »Gospod, se smem | govoriti. | Lahko bi bil tožnik, izdajalec!« | A |
vsrkalo vase globoko spoznanje lepote. Čul je | govoriti | o lepi dvorjanici Ireni, videl jo je mimogrede | A |
Suženj mu je zopet priglasil nekoga, ki da hoče | govoriti | z njim. Jezen je velel, naj vstopi. | A |
odličnih žensk, pa vendar provincialk, je morala | govoriti | šepetaje, pritajena, da je čuvala skrivnost | A |
plaščih, kuščarji ste, ki si ne upate glasno | govoriti, | ki si iz lukenj svojega lišpa ne upate na luč | A |
boju in nisi ga našel med mrliči, dotlej sme | govoriti | Alanka prešerno.Zasužnji me, suni mi meč v prsi | A |
zakopal kozarec do roba vanjo. Nato je začel | govoriti | z latinskimi besedami nad čašo in vinom urok | A |
taka je bila moja četa. Skoraj da niso znali | govoriti. | Hripavo so grgrali, povedali več z licem, z očmi | A |
naj gre!« »Naj gre, naj gre, da moreš tako | govoriti. | Ali nimaš nič srca?« | A |
kakor sicer. Deklam in hlapcem se ni ljubilo | govoriti. | Zehajoč so opravljali jutranje posle in drsali | A |
kozarec proti Minki. Vsi so trčili in začeli | govoriti | o vsakdanjostih. Mara je pripravila samovar | A |
nekoliko prehlajenim glasom. »Ali bi mogla | govoriti | z gospodom župnikom?« Gospod Boštjan | A |
E, Smrekar je Smrekar! Toda človek ne sme | govoriti. | « »Veš kaj, Andrec,« je pričel tehtno | A |
Zaseljan Markovec, ki je doslej molčal, »ali se sme | govoriti | ali se ne sme, meni je vseeno.Zapomnite si vsi | A |
sv. Klemena. »Pijan si, Silvester,« je začel | govoriti | sam s seboj in se vnovič zasmejal.Toda to pot | A |
tak je.« In je sedel k Zaplazniku ter začel | govoriti | o padajoči ceni živine. Na polnoč je | A |
družino na Podlogu. In z nikomer ni mogla o tem | govoriti. | Poskusila je z Gašperjem, ko sta bila sama v | A |
misli, da je lagati pač res veliko laže kot | govoriti | resnico. »Kaj?« je trznil oče, kakor | A |
Ne vidiš, kako čedni, postavni fantje so, in | govoriti | znajo - saj pravim, kar naprej se jim moraš | A |
moči zame suho revo; slišala sem ju med seboj | govoriti, | da sicer ne tehtam veliko, a da sem obupna mrtva | A |
nogah, ni mogla jasno misliti, niti ni mogla | govoriti, | ker so se ji misli zapletale v glavi in besede | A |
Martina se je nehote vprašala, ali sme tako | govoriti, | čeprav samo v sebi.Vsakdo ima pravico do obrambe | A |
»Ne! Če hočem | govoriti | o tebi, ne morem mimo Miloša.Ti hočeš, da je | A |
z menoj, sicer sploh ne boš imela več s kom | govoriti, | ne lepó, ne grdo.«Veronika se je nasmehnila | A |
Tedaj je oder hipoma oživel, vsi so začeli | govoriti | s pojočimi glasovi in se obračati v vilinskem | A |
pomislila Veronika, ‘da z Martino ne morem več | govoriti | tako sproščeno kot poprej?Je mogoče, da mi je | A |
mogoče. Sicer pa tudi z drugimi ne morem več | govoriti | tako, kakor sem nekdaj.Ne znam biti več naravna | A |
končal. "Kdaj se boš navadila inteligentno | govoriti | s smrkolinom?Prebêri si kakšno knjigo o vzgoji | A |
dneve sama vozila po terenu, pa je šefa pustil | govoriti, | a sam je na pol pazil na cesto pred seboj, na | A |
Naj je bilo karkoli, zdajle jo bo videl. | Govoriti | ne bo mogel z njo.Pogledala se pa bosta. | A |
Resnik vzkipel. Začel je kriliti in razburjeno | govoriti | v brkača, ki ga je poslušal dovolj potrpežljivo | A |
podjetja in za naš ugled nasploh!’ Njim je lahko | govoriti, | on pa naj se raztrga na terenu, da izvoha dobro | A |
srečal nobenega znanca. Ni se mu dalo ne piti ne | govoriti | v prazno. Potem ni prav vedel, kam naj | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |