To je dvoje smešnih stvarí; zakaj tisto, kar čuti človek, kadar je sam in resničen, je smešno, če se pové v dostojni družbi. V dostojni družbi je treba govoriti, kakor misli družba, ne kakor misli posameznik. Kakó bi mogla eksistirati n. pr. družba, v kateri bi vedeli vsi posamezniki drug o drugem, da so malovredni in nepotrebni ljudjé, ter bi to povedali?