nova beseda iz Slovenije
bledimi kresnicami. V dehtečo noč se razlega | enakomerno, | zagrljeno petje žabjega rodu: veveveveveve; | A |
spoprijela in sta v tesnem objemu korakala svojo | enakomerno | pot.Če si ga vprašal za čas, se je ozrl najprej | A |
proti večeru pričelo snežiti. Tiho, počasi, | enakomerno | so padali gosti, veliki kosmiči.Kakor neskončna | A |
zamotano to reč. Nemo so hodile žlice svojo | enakomerno | pot. Nova Micka je jedla bolj malo. | A |
dnem je nehala nevihta, ni pa nehal dež, ki je | enakomerno | in vztrajno padal na žejno zemljo in se ni kaj | A |
Na primer! Če kapelnik kar | enakomerno | tjavdan taktira in zraven bere časopis, potem | A |
redko sejanim občinstvom. . / . / stran 62 . / | Enakomerno | prše otožno parfumirane besede, uho jih čuje | A |
apatičnemu ždenju, ki ga ni čebljanje ob moji strani, | enakomerno | kakor dež, prav nič motilo. ... | A |
bogaboječi zadrugi svečarjev. Zelo točno in | enakomerno: | pri vsaki sliki dvakrat! Pričela me je skeleti | A |
so se zamaknili zopet predse v tla, sopli so | enakomerno | in glasno in kazalo je, da zadremljejo. Sodnik | A |
Ali pa je vse vkupe le otročarija? Tajnik je | enakomerno | hodil svojo pot od peči do okna in nazaj in | A |
mehko dlačico, tako mehko ... Govorila mu je | enakomerno, | počasi, zategujoče, kakor da mu poje, in Tonček | A |
šum korakov je donel po globeli in potok je | enakomerno | curljal. Sonce se je polagoma bližalo zatonu | A |
steza se je zdela kakor s kresnicami posuta. | Enakomerno | so se glasili njegovi koraki, v ritmu je izgovarjal | A |
zahajajočega sonca. V vrhovih platane so listi | enakomerno | nihali. Od Egejskega morja je dihnil večerni | A |
Z vej je kapalo, voda je šumela, žaga je | enakomerno | sakála svojo enolično pesem. Smrekar | A |
zamirale, ko sem že zaslišala očetovo globoko, | enakomerno | dihanje.Mama je še odgovorila, bolj da bi si | A |
zaplavala proti sredini, pri čemer me je tok | enakomerno | zanašal nazaj.Bila sem že precej od brega, ko | A |
še kaj drugega kakor to, da mora biti Švaba | enakomerno | in temeljito obdelan s peno, njegove oči tega | A |
butnila vanj. Torbo, ki jo je imela ves čas | enakomerno | prislonjeno ob bok, je odložila na stolček pri | A |
še zamirale, ko sem že ujela očetovo globoko, | enakomerno | dihanje.Mama je še odvrnila, da mu ne bi ostala | A |
/ Hodil je naravnost in osvojeni prostor | enakomerno | puščal za seboj, kakor da brede skozi travo | A |
deček ...« Njegov spomin je tekel umirjeno in | enakomerno. | Veronika je zatisnila oči, znova v svojem svetu | A |
kamor njo vleče srce. Zdaj je hodila naglo in | enakomerno, | bila je mirna in zbrana, pazila je na mimoidoče | A |
peščeni poti med barakami. Hodila je naglo, | enakomerno, | noge je čvrsto zasajala predse.V senci prvega | A |
in sadovnjakov. Peljal je tako lahkotno in | enakomerno, | da skoraj ni bilo čutiti premikanja, hitrosti | A |
katerih namen je bil, da blagodejno mokroto | enakomerno | porazdele na ves namakani pas.Kadar je imel | A |
tenko zabrlizgala, vlak je zahrumel v predor, | enakomerno | ropotanje kolesja se je podeseterilo, dokler | A |
razsvetljene zavese na oknih, mimo katerih so polzele | enakomerno | valujoče sence plesalcev, in ugibal, katera | A |
V soboto je bilo nebo še vedno prepreženo z | enakomerno | sivino, vsaj dež je ponehal, a v zraku je že | A |
zasanjano je šel dalje in šum padajoče vode je | enakomerno | bil na njegovo uho, izpričujoč mu, da se bliža | A |
ni več doseglo. Vračajoč se proti domu, je | enakomerno | prestavljal nogi, ne da bi imel občutek hoje | A |
Okovane palice krešejo po tleh, na nahrbtnikih | enakomerno | rožljajo skodelice in ob bokih jim poskakujejo | A |
urno pregibajoče se ustnice, nad katerimi so | enakomerno | odskakovali kratko pristriženi osiveli brki | A |
iz katere je donelo zamolklo govorjenje in | enakomerno | zvenčanje cepinov.V osrčju zemlje so si vojaki | A |
se spuščajoči, polagoma v ravnino prehajajoči | enakomerno | v sadovnjake, travnike in njive razdeljeni svet | A |
ali ne morejo pokazati. Govorili so zaspano, | enakomerno, | brez vsakega naglasa, kakor bi se niti najmanj | A |
VI Dnevi so se pomikali naprej počasi in | enakomerno. | Ničesar se ni zgodilo posebnega, da bi motilo | A |
visi tam že sto let in dalj, nihalo se ziblje | enakomerno, | kazalec hodi brez nehanja svojo staro, znano | A |
Ženska je dremala. | Enakomerno | je pokimavala visoka frizura, v njeni senci | A |
zatisnile oči, život se je sključil, glava je kimala | enakomerno. | Vdrugič je zapihal veter preko ulice; jutro je | A |
sem samo za pol ure. Ona je dihala mirno in | enakomerno, | ustna pa so se smehljala ...Samo še dva, tri dni | A |
zgoraj se je začulo hripavo škripanje. Počasi in | enakomerno | se je zibal zvon in kladivo je udarilo.Zabučalo | A |
tramovje vzbujeni netopir. Butalo je ob tla, | enakomerno, | zamolklo.Nič ni čutil rok, vodil jih je nekdo | A |
oči. Udaril je in nato je bìl, zamahoval je | enakomerno | in z vso silo, sopel je težko, kolena so se | A |
sladka voda. »Bog poplačaj!« se je glasilo | enakomerno, | dolgo zategnjeno, v taktu.Dama pa je opazovala | A |
sanjala na zagrinjalih, na stenah. Mirno in | enakomerno | je soplo na posteljah; zunaj je zahreščalo zamolklo | A |
venec; molki so rožljali, mladi glasovi so peli | enakomerno, | otožno... IV | A |
posteljah in se je že oglašalo odtod, odondod | enakomerno | težko sopenje, je vzela Tina molek s stene in | A |
kloni glava; urno se giblje roka, šivanka vbada | enakomerno, | neprestano.Ali postala je roka, oči strme in | A |
opoteče se k stroju in prične se zamolklo, | enakomerno, | neizrekljivo žalostno drdranje, pesem suženjstva | A |
Konja sta stopala korakoma, pokimavala sta | enakomerno | s težkima glavama.V čudni tesnobi, skoraj strahoma | A |
prav tako rjav, klestil z dolgo palico čisto | enakomerno, | zdaj po levi, zdaj po desni. ”To je vaš osel | A |
brez krví in brez glasú, in roké so se vzdigale | enakomerno. | Takó zjutraj od sedmih, zvečer do sedmih; tako | A |
žičasti gajbi. Zvijal je vrat in ves gornji život | enakomerno, | sunkoma, globoko do klina, najprej na desno | A |
listjem se je svetil ves bel; zibal se je na veji | enakomerno | in sunkoma, kakor na klinu v gajbi; nagnil je | A |
usmiljenja in zasmeha vrednega tujca -- šlo je | enakomerno, | trudno, tiho, kakor slepec, v zmerom isti, večnovečni | A |
dlaneh; gledal je v tla in je zibal z glavo | enakomerno, | kakor da bi poslušal lepo umerjeno, žalostno | A |
mu je pljuskalo pripovedovanje prijateljevo, | enakomerno | in nerazumljivo, kakor šumenje vode.Zahajal | A |
čelo. Roka je še držala vrv, ki se je zibala | enakomerno; | v zvoniku je zvečalo, kakor da bi drgnil plašen | A |
in glava je legla na blazino, prsi so sople | enakomerno. | Hanca je stala sredi sobe in bolest, skrbno | A |
. / stran 192 . / Obadva smrčita narahlo, | enakomerno. | Kam strmiš, kaj ti je bilo grenkega seglo v dušo | A |
stresel, a nató se je zopet vzdigal ter se nižal | enakomerno, | kakor je Marko stopal... Strašni so ljudjé | A |
bíle v sencih takó glasno, da je slišala njih | enakomerno | tiktakanje in da so jo motile v prisluškavanju | A |
tovarn, -- takó je padala božja kazen na zemljo | enakomerno | in počasi, in živa duša se ni zmenila zanjo | A |
Ali bila je vsaj kolikor toliko pregledna in | enakomerno | razbita.Kdor se je uglobil v različne črepine | A |
ob važnem opravilu; in zaganjal se je dalje, | enakomerno, | z neugnano silo. Da bi se vrata navsezadnje | A |
Stopila je po prstih k durim in je poslušala. | Enakomerno | praska pero po papirju, časih se premakne stol | A |
prsti, toda njene oči so bile zatisnjene in | enakomerno | je pokimavala z glavo. Iz sosednje, večje | A |
je sedel za mizo, uprl je lica v dlaní in je | enakomerno | zmajeval z glavó. ”Sanje so bile ... sanje | A |
opazovala katehetov okrogli podbradek, ki se je | enakomerno | stresal in pozibaval.Nato so se napotile v cerkev | A |
od dne do dne, od vekomaj do vekomaj, zmerom | enakomerno, | vse to življenje suženjska miloščina, mimogrede | A |
Prijel se je za glavo z obema rokama; počasi, | enakomerno, | kakor z drobnim kladevcem so bíle žile v sencih | A |
okna so žvenketala. Škropil je dež, tiho in | enakomerno; | zemlja in nebo sta bila ena sama neizmerna solza | A |
daleč dolgočasno klenkanje vaških zvonov ali | enakomerno | tiktakanje ure.Čisto nevede sem se zagledal | A |
kadar je stopal po ulici, se je videlo, kako so | enakomerno | vztrepetavala stegna in meča.Umazana kravata | A |
uhajale ne v preteklost, ne v bodočnost. Tiho in | enakomerno | so delovali organi njegove duše, kakor deli | A |
komaj za hip in sem šel dalje. Deževalo je | enakomerno, | luže na cesti so bile zmerom bolj široke, blato | A |
odprte, prazne, brez sanj. Stopala sta tiho, | enakomerno, | on je gledal v tla, s tenko palico je sunil | A |
svetloba ponočnega neba. Iz teme je prihajalo | enakomerno, | trudno sopenje matere in sestre, ki sta spali | A |
nalahko zazibali v vetru in listje je trepetalo | enakomerno. | Ko je Francka opazila, kako je bila razdalja | A |
umirili - plavali so počasi, premikal se je | enakomerno | ves veliki sivi oblak in le tupatam je sijala | A |
život se je nagnil, noge pa so stopale trudno in | enakomerno | kakor prej. Megla se je bila vzdignila, sivi | A |
nerazumljivo in, ko je utihnila, je dihala mirno in | enakomerno, | izza poluodprtih, smehljajočih ustnic so se | A |
jaz nisem doživel ničesar interesantnega ... | Enakomerno | življenje, brez vsakega vznemirjenja; in s tem | A |
krepko in ponosno. ”Tudi moje življenje je bilo | enakomerno; | ali jaz nisem zadovoljna z njim.Moje življenje | A |
spomini. Sonce je sijalo na nizke, pusto in | enakomerno | zidane delavske hiše, samujoče sredi polja in | A |
na najvišjem holmu se je premikalo počasi in | enakomerno | visoko ogrodje, kakor da bi stala tam smrt in | A |
in kakor dež smo bili, ki je škropil tenko, | enakomerno | od sivega neba... Stal je tam hrast, še | A |
se je kmalu; Anka je spala trdno, dihala je | enakomerno. | ”Ali ne misliš, teta Fani, da sope otrok | A |
samó dvoje visokih not, ki sta se menjavali | enakomerno; | zdaj sta zazveneli zategnjeno, rezko, da je | A |
kakor jaz; ob oknu je škropilo in potrkavalo | enakomerno, | priškripal je časih mimo kmečki voz in ob okno | A |
povsem naravno. Prehodil sem svojo pot, mirno, | enakomerno, | in pred menoj je noč, tiha in prazna, -- pusta | A |
”Češčena si, Marija ...“ Zamolklo, zaspano, | enakomerno | mrmranje, vmes gospodinje srditi, skovikajoči | A |
kričal nad konjem, ki je stresal z glavo in zibal | enakomerno | svoje svetlo, rejeno telo. Ko smo dospeli | A |
natanko, kako se je premikal kazalec, počasi, | enakomerno | ... kakor zlobno in zasmehovaje. Zaklel je | A |
Govorila je z visokim, tenkim glaskom, hitro in | enakomerno, | kakor bi čitala prisiljena iz dolgočasne, nerazumljive | A |
govorici na cesti. . / . / stran 155 . / | Enakomerno, | zamolklo, pesem brez zvoka, so padali udarci | A |
je bilo nagnilo globoko k zemlji in pršilo je | enakomerno | in zmeraj gosteje.Lasjé so bili premočeni in | A |
se vračali valovi... Na onem bregu se je tresel | enakomerno | visok fabriški stolp, zamajal se je časih, kadar | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |