»Ti nisi videl naših bojev,« je nasmešljivo rekel, »nisi še dolgo v Bosni, torej ne poznaš še vsega našega trpljenja, zato ti tečejo kakor popu pred bolnikom pomaziljene besede vse vprek: ena z brda, druga iz doline.« Gibčno se je zavihtel čez deblo ter počakal tovariša, ki je trudoma kobalil čez drevo, kakor bi se vzpenjal na slona. Jovica je nadaljeval: »Tudi trdo drevo navrta črv, a mene ne bo.