nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Ti si nasadil svojo kokljo, to te razlikuje od drugih, čeprav si jo poiskal med plevelom, nocoj jo neguješ, celo noč potrackaš v njenem gnezdu in si greješ kosti, časa si daš, mesec te prehiteva, dolgo si potoval, preden si dopotoval, trkal si in odprlo se ti je. Ko se vračaš, se ti priklanja trava, plevel plapola iz ozar in brazd, drevo je razkrečilo noge, po rosi diši, cvetje žene, ptičji cvrkut polni drevesne razsohe, drevesa hitijo v sok, prvo sonce ocvrkne vrhove. Prešerno ubiraš pot skozi vas in naselja, kjer se spočiti ljudje umikajo noči, komaj se sonce zazajčka na obzorju in komaj je zora naložila drevju žuželk in ptic in veveric ter nasula travnikom rose, Marijin narod so tvoji vaščani, tako so pridni in delavni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani