domače (301-400)

široki rokav preko komolcev. ”Sprejela sem te po	domače;	saj sva brat in sestra!“Sedel je na zofo; glava	A
ali prav ženske tistih let in tiste, recimo,	domače	lepote, imajo nekak ljubezniv čar, ki človeka	A
Ozrl sem se po izbi. ”Po	domače	je vse, prav po domače!Ne maram tujinske šare	A
sem se po izbi. ”Po domače je vse, prav po	domače!	Ne maram tujinske šare v hiši!	A
jo desetkrat preplačal in deset let gledal!	Domače	življenje se ne razodeva samo v besedi -- vsaka	A
Ansehens willen nicht gesprochen werden kann! - Po	domače	povedano: iščejo me!Lahko noč, gospod!“	A
”Kajbica, resnična kajbica! O	domače	ognjišče, sveti hram!... Drugi kolovratijo po	A
pozna, da je zaspana. Če je človek navajen na	domače	ognjišče ...na skrivnostni vrt ... Zbogom, dragi	A
morem!“ bi hitel: ”Ne morem nikamor z doma!	Domače	ognjišče, sveti hram ...Sploh pa - kaj je god	A
lepota ... skrivnostni vrt ... paradiž ... kajbica ...	domače	ognjišče ...Breze v mraku ... Monna Lisa ...“	A
Namesto njega se mi je zarežalo v lice: ”Kajbica ...	domače	ognjišče ... skrivnostni vrt ... Monna Lisa ...Ljudje	A
mu gledam v velike, svetle oči in govorim po	domače	z njim.Prvo in poglavitno, kar otrok zahteva	A
na oknu, na steni. Časih je prišla mati iz	domače	vasi, ki je bila daleč onkraj hribov.Prišla	A
tistega dne - tam na rebri se je že svetil zvonik	domače	cerkve, videla je streho rojstne hiše, za hip	A
so bili že popolnoma vdani in ki so se čutili	domače	v siromaštvu, so občudovali Mihovega, alinihče	A
toda tako sladki so bili glasovi te znane,	domače	pesmi, da je Lojzetu srce trepetalo; izginila	A
je bil vrnil pijan iz krčme. Prišel je do	domače	hiše; okna so bila slabo razsvetljena. Stopil	A
nenavadno važna in zato bi želel, da bi vtaknili med	domače	novice nekako notico ...“ ”O čem?“	A
da se vrača - hiše so ji bile nekako znane,	domače,	toda precej se je spet vse spremenilo.Ni se	A
In Marko je bil vesel. Kadar se je naveličal	domače	krčme, se je napravil v sosednjo vas in je tam	A
vselej z veseljem vanjo, vsako okno mi je bilo	domače	in ljubo.Učitelj se je hvalil sam, da še nikoli	A
stran 159 . / človeka zabavajo in da so mu njih	domače	stvari zelo na skrbi.Lahko si misliš, kako mi	A
arhitekta Tratnika. On se ni veliko menil za	domače	razmere; bilo mu je vse prav; bolj se je zanimal	A
plahost nelepe mladosti, vsa tiha, boječa otožnost	domače	zemlje, ker so njegove prsi še polne tistega	A
na stol ter motil s svojo prisotnostjo mirno	domače	življenje.In vrhu tega je Slivar čutil na svojem	A
prah od svojih podplatov, se izrvali siloma iz	domače	zemlje ter se spretno presadili.V njih je bila	A
prah od podplatov ter se polagoma izkopavali iz	domače	zemlje; nič jim ni bilo hudo, niti ozrli se	A
ponesrečena, - Bog vedi, kaj je dihalo iz nje: duh	domače	zemlje je dihal iz nje, še prav nalahko, komaj	A
tam - bilo mi je vse tako naravno, znano in	domače,	kakor da sem v svoji prijazni izbi na Rožniku	A
tednih se vračajo Kranjci stepeni in utrujeni v	domače	kraje, a paša nese sultanu v dar pet tisoč nosov	A
harmoniji ‒ in Herbartu blesti v očesu solza ...	Domače	ognjišče greje, njega žar prodira v globino	A
odšla naglo na porto in - stopila v sobo za bolj	domače	obiske.V lini ji je pogledal naproti obraz markize	A
latinščini. »Kaj bi rad?« je vprašal vikar po	domače.	»Spovedal bi se,« je odvrnil tujec.	A
tiha in prijetna učenka. Oblečena je bila po	domače,	njene kretnje pa so bile nekam gosposke; kljub	A
Izpod kratkih rokavov mu je pogledovala srajca	domače	preje.Za tisto dobo značilni duhovniški ovratnik	A
Štefan Golja mu je ime!« Oživel je in začel po	domače	možem razlagati svoje razmerje do glavarskih	A
lica in je živo občutil istinitost njegovih	domače	skromnih: gospod grof, gospod grof!Vendar je	A
prtenice ali hlače iz bukovega blaga in srajco	domače	preje.Bil je bos.	A
pred Koščerjem. Z lipe so viseli trije grozdi	domače	trte cividinca, ki je dajala jeseni Koščerju	A
posmehljivega, četudi se je mož trudil, da bi povedal	domače	priljudno.Ko je spregovoril, se je ogledal pred	A
ognjenih strel stoji človek v prtenicah in srajci	domače	preje.Srajca mu je v zapestju skrbno zapeta	A
dedno last. »Jogri« so bili tiho spoštovano	domače	plemstvo.Od njih so duhovno manj samostojni	A
oder, pa obličje slepe njegove sestre Polone,	domače	tete, ki je sama vase stisnjena čepela za pečjo	A
gošče na . / . / stran 64 . / vzdol in prišel na	domače	senožeti in rute prav, ko je zazvonilo večer	A
zlagano, za kar lahko podpričamo ne samo tri	domače	ljudi, ki so bili takrat navzočni, temveč tudi	A
priglasil kakor drugi, deloma, ker je moral urediti	domače	zadeve, deloma, ker denarja ni imel za pot,	A
Šentviški gori, pilakarja ali skopuha, ki so ga po	domače	imenovali tudi »zadnjo nadlogo«.Tako mu je bil	A
Stopil je k oknu. Zunaj mimo so šle	domače	ženice k zgodnji maši.Na klopi pod oknom je	A
tlačani in grofovskimi je bilo dotedaj tolminsko	domače.	Biriči in uradniki so bili z ljudmi surovi v	A
novi davki v deželo, »novice«, kakor je slovelo	domače	ime, in so bile vedno hujše. Stanovi, to je	A
potežkajte, boste takoj čutili,« je rekel po	domače.	»To tu je pravi funt, ta pa je novi, če je.	A
pazduho in začel vabiti vsiljivo in surovo po	domače:	»Vaša milost!Tegà pa ne!	A
1713 vse sile, da zbere pri sebi če moči vse	domače	plemstvo.Da bi napravil pustni večer tem lepši	A
poklon navzočim. V nabreklih podobah našteva	domače	plemiške rodbine, označujoč jih ali s svojstvom	A
sedi, ljubi brat,« je dejal tedaj Duša. »Kar po	domače!	« Sodnik je rastel s stolice.	A
kmalu zopet zašel med upornike. Spoznal je	domače	ljudi in obsedel v primerni raz dalji više od	A
mesar Melinc trdo. Modrijan so ga klicali po	domače,	pa je bil res po rodu le Modrejan; le slišal	A
povedal mož. »Samski, kmet s Šentviške gore, po	domače	Nadloga? Pilakar?	A
Valentin Lapajne, kmet s Šentviške gore, po	domače	Nadloga ali Skopuh,« je dejal Ehrberg, »ovajen	A
ki si je z njim mož zapenjal obleko. Bil je	domače	sukan, kroglici podoben.Odletel je čez oder	A
kuhat v lonec na štedilnik pravo razkošje: pol	domače	klobase.Da ne bi bil brez kosila.	A
večkrat rekel ata in pri tem dajal za zgled	domače	golobe. Na naši podstrehi in tudi v golobnjakih	A
izredno zahteven. Dolgo je postajal na slemenu	domače	hiše in se ogledoval naokrog.Nobena prava ni	A
navezanostjo na dom pokazal, kakšno vrednost ima	domače	gnezdo.Čeprav so se drugi golobom večkrat posmehoval	A
sem se pred našimi zajčniki in se zastrmel v	domače	kunce.Po stari navadi so prihiteli k mreži,	A
»Greva!« Do tedaj so nama bile velike	domače	gramoznice ter mali in večji hribčki okoli vasi	A
Oblečeni pa smo bili kot maškare vsi v stare	domače	cunje.Navadno v očetov ponošeni suknjič in z	A
dvorišču, vsi golobi na strehi, vse ptice v zraku.	Domače	sva zaprosila, naj pokoljejo čimveč kokoši in	A
veliko mlatilnico, na kateri smo zmlatili vse	domače	žito, povrhu pa je k nam vozilo mlatit še najmanj	A
življenju. Je prava resnica tista, ki jo poznam iz	domače	vasi, ali pa je tista, ki jo beremo v knjigah	A
pesem, ki so jo zapeli, kadar so odpluli iz	domače	luke: »Vandraj, vandraj, vandrovc	A
pomočjo. Krave so drugače nadvse koristne	domače	živali, imajo pa to napako, da bi rade imele	A
daljnogled, s katerim bi z vrha gledal navzdol	domače	kraje.Župnik je bil blaga duša in nama je daljnogled	A
»Tako sem se pač odločil...« »Ampak	domače	si močno razočaral...« »Sem jih pač razočara	A
ki prav lepo poje!« mi je segel prijazno po	domače	v roke, ko sva se prvič srečala. »Dober glas	A
kako se pišem, vam povem, da se pišem Aljaž, po	domače	pa se je pri hiši v Zavrhu pod Šmarno goro reklo	A
poslu.« Povedal nam je, da je Janez Klinar, po	domače	Požganc, doma iz Mojstrane, eden najboljših	A
neutrudno vodil dela. Ta mož je Klinar, po	domače	Požganc, kateremu gre še posebna zahvala za	A
spremila. Ko je z vsakim korakom izginil kos	domače	zemlje, sedaj sleme rojstne hiše, sedaj stolpič	A
gostilni »mamke Jerebovke« na Dunajski cesti. Po	domače	se je reklo tej pivnici pri Piškotu.Ali zaradi	A
je na stara leta zapredel v prepričanje, da	domače	premoženje ne bode zadostovalo, da bi obe hčeri	A
gostilnici. Tudi je prav rada postajala na pragu	domače	hiše, kar so tolmačili tako, da se je hotela	A
pokorna in potrpežljiva in da ni kazala tiste	domače	intimnosti, ki je dostikrat vir upornosti in	A
ali pa tudi na popoln supè same dame, bodisi	domače,	bodisi tuje.Pri tem je vabil po svojem lastnem	A
in dobrih hiš, pa niso imeli niti pogleda za	domače	plemstvo, ki je po svoji večini tudi izhajalo	A
toliko, kolikor ga je uro daleč ležalo okrog	domače	vasice. »To ni krščanski človek,« dejal	A
koliko je trpel oče njegov! In tako je prišel v	domače	kraje.Tu je stal sam in strasti so se borile	A
dozdeva se mi, da sem še včeraj tekal otrok okrog	domače	hiše.Tedaj tudi nisem poznal drugega jezika	A
zahajali s psi na lov. Grof Egon je dobil od	domače	grofinje milostivi ukaz, da naj napravi vsak	A
erkovnikom. Naša fara je bila obširna in težka: tik	domače	cerkve je imel duhovni oče skrbeti še za šestnajst	A
Bogu, da je bil Prus in da ni pripadal med nas,	domače	plemenitaše!« Protipisar je čital: »Pa mu jokanje	A
nakar so tri odjezdile, ena pa se je spustila na	domače	dvorišče. Tam je skočila s praseta, ki je kar	A
ni! ali toliko zapišem, da bi raje umrl sredi	domače	doline, bodisi od gladu, nego na zlatem stolu	A
čisto dušo in med šumenjem domačih gozdov in	domače	reke se je spominjal človeka, ki ga je ljubil	A
koče po holmu, za katerim se je kazal stolp	domače	cerkve.Sovraštvo ni bilo pozabljeno, a vendar	A
»Da! Bolan sem bil in na hodnik	domače	hiše sem prihajal na sonce.In če sem bil sam	A
obstal in gledal za njo, dokler ni prišla do	domače	hiše.Pred pragom je obrnila glavo in se ozrla	A
mladenič, star dobrih dvajset let. Sivi suknjič iz	domače	volne mu je kar pokal na širokem hrbtu, kratke	A
vam ne bi zdelo hudo, če bi človeka vzeli z	domače	zemlje?« ga je Majnhalm tipal. »Hudo in nečloveško	A
mogel ... Res je, da ljubi Žívko, ali staršev in	domače	zemlje ne bi izdal zaradi nje ... Nak in nak	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani