domače (401-500)

ženitvi odpovedal, kakor da bi se dal preseliti z	domače	zemlje.Majnhalm in Ema in Ditrik bi bili hudi	A
ko drugi,« je prior popravljal; »dosti ste po	domače	pisali v, precej jaz sam in pa nekateri naših	A
dan dar pisanja, bi najprej moral pisati za	domače	potrebe,« se je opat vnemal. »A mi smo delali	A
svojega jezika? Tako se moramo mi, če pišemo po	domače,	pekliti s težavami slovničnega pismenega jezika	A
skoraj že vse, je obupal in primotoglavil v	domače	kraje. »Še zajec rad steče pod tisti	A
za mizo. Vrbičev gospod jim je iz pisanja po	domače	pravil, kar mu je Slabè zabičeval pri Pljuskarici	A
Kumerdej ugovarjal. »Ti in Kuralt se ne pulita iz	domače	zemlje, še sta naša.« »Tudi pater Marko	A
umeknil k ulnjaku, odkoder se je lepo videlo vse	domače	polje.Čebele so ga vselej razvedrile in zamotile	A
ni kmečkega človeka, nikar da bi se tako po	domače	menila z njim. - Cesta se je napenjala	A
naš človek nekoliko izšola, pa se že puli iz	domače	zemlje in ponuja - tuji!« Še Slabetu	A
groza oblila tudi Trlepa, da je brž sklical	domače,	popal spečo Marjanico in planil na plano.	A
občina plačevala za njim. ‒ Vendar pa hoče še v	domače	kraje, ko le malo okreva.Morda mu vendarle odkažejo	A
nekdaj gospodarili Trlepi, bi tuj rod izbrisal	domače	ime; kar so prigospodarili on in njegovi predniki	A
ginjenost ga obideta. Vsi daljni spomini ga	domače	obiskujejo in vasujejo v njegovem srcu.Polagoma	A
je zazdelo, da se v daljavi vidijo že znane	domače	gore, zavite v tenko modrikasto meglo, je dotica	A
lepo, vse je bilo mirno, vse je bilo tiho in	domače,	a z gosto brajdo opletena in v prekrasni vinograd	A
vetrovi, ukajo prešerni vriski in koledujejo	domače	pesmi ...Za Marijo bi se že dobila službica tudi	A
zaslepljeno mater, nikoli ji ne bo treba prijeti za	domače	delo.« »Kdo ve?	A
vrata. Nato ji je v boječi razdalji sledil do	domače	ulice.Če se je na oglu urno ozrla, ga je videla	A
vpila njena slabotna duša. ‒ če bi ji ne bile	domače	razmere ustavile lahkomiselnega koraka. Oče	A
daljne lepe kraje, kjer koledujejo in vriskajo	domače	pesmi, valovijo cvetoča polja in vejejo zdrave	A
vsako misel o preselitvi v one lepe in zdrave	domače	kraje.O, če bi siromak imel vsaj vsega zadosti	A
mož moral spet tiho vdati in je odpotoval v	domače	kraje sam samcat in bolan, kakor jih je pred	A
ki išče zdravja in tolažbe na prsih izdane	domače	zemlje.Ali ga bo hotela poznati, ko ni pila	A
sklepa, da bi bila šla z njim v one lepe in tihe	domače	kraje. Dà, ali se ne bi bila ognila vsem bridkostim	A
gostiti plemiča, je živel brez skrbi in veselo pil	domače	vino, za zahvalo pel stare pesmi in pravil čudne	A
bratu je bil gorak vselej, kadar so ga pekle	domače	nevšečnosti. »Kod neki se klati zdaj?« je nejevoljen	A
Strašno se ti mudi zdoma. Pa le pomni me, samo	domače	gnezdo je topló in mehkó, nobeno drugo ni več	A
prišla, da bi, preden umrje, poslednjič videla	domače	kraje.« »Prav, prav,« je Semenič ganjen kimal	A
hitel domov, da bi bil že doma in da bi pomiril	domače,	ki jih skrbi, kako sta z opatom orala zaradi	A
In še povej, da pojdemo Posavci najprej nad	domače	gradove in potlej pridemo pomagat še vam, če	A
in pevce. Te dni je prišel, da bi spet videl	domače	kraje, a Ljubljanci so ga prestregli in preprosili	A
čakal noči. Potem pa v temi povleče soma v	domače	kolišče. »Kaj pa je to?«	A
Pognala je drevak in še ob svitu prispela v	domače	kolišče. Prav ob istem času je zapuščal svoj	A
že bila, ko je Ostrorogi Jelen priveslal pod	domače	mostišče.Komaj je še našel skozi meglo.	A
sinovi si pa že vodijo žene iz uglednih družin na	domače	kolišče, ki se vedno širi in se bo še.Saj kriči	A
zgubi. Še nihče se doslej ni vrnil nazaj pod	domače	kolišče.In se nikoli nobeden ne bo.	A
tistih bo, ki je spomladansko vznemirjen zapustil	domače	bobrišče in si išče družice drugod.In si najrajši	A
ni. So mu neprenehoma uhajale misli nazaj na	domače	kolišče.Bila je spomlad in pa lepa lunina noč	A
Irt je že mislil, da se nikoli več ne vrne na	domače	kolišče pod prijazno Plešivco.Pa je posegel	A
premočeni so se Ostrorogovci vrnili pod noč nazaj na	domače	kolišče.Turovca se nista hotela odzvati gospodarjeve	A
Ostrorogi prepovedal pripeljati si za prvo ženo na	domače	kolišče Turovko, Pisano Tulpo.Da je bil ta hip	A
Sulec. Da bi bolj gotovo privezal Belo Ovco na	domače	kolišče, je Grčavi Brest koj prvi večer zaklal	A
trenutka naraščal in še preden je Ponirek dosegel	domače	kolišče, se je nevihta razvnela in razbesnela	A
si jih je sedaj želel. Bal se je, da zgreši	domače	kolišče in skrbelo ga je, kako pristane. Nenadoma	A
mudilo, če so hoteli z nočjo vred priveslati pod	domače	kolišče. Vitorogovci so se pa koj lotili in	A
leta ni nikoli več prišel pogledat nazaj na	domače	kolišče.In povsod, kjer le more, nasprotuje	A
zaskrbelo: »Kaj se mladcu tako silno mudi na	domače	kolišče?Pa se menda ni zgodila kaka nesreča	A
steza, čeprav ne kdo ve kako izglajena, tudi na	domače	kolišče. Jasnooki Orel bi bil kaj kmalu doma	A
jim mudi ponuditi se tujcem in izdati poštene	domače	rodove.« Ostrorogega je zamikalo, da bi zarukal	A
vzoru, temveč puščal je, kolikor se je dalo,	domače	že utrjene zavode in šege, »kajti nič ni ljudem	A
zapovedovati, ki ne bode za nobeno ni poljsko ni	domače	delo, temveč za samo potrato in škodo.Vendar	A
raztrgan in umazan peripatetikar, ki mu robato po	domače	pravimo berač, ki se izdaja za desetega brata	A
govorila je ž njim kakor s starim znancem prosto in	domače.	Ob to prijetno druščino pripravi Kvasa človek	A
sivimi lasmi in dolgo rjavo suknjo, ki se mu po	domače	fajmošter pravi in ki sedi tik gospodarja na	A
pa tudi res, kar praviš? Ali niso bile kake	domače	koze?« vpraša gospodar. »Ne, kozi pa že niste	A
je pravila govorica med ljudstvom, iz navadne	domače	krvi, kakršna teče po žilah katerega si bodi	A
Jožek ni bil nikdar tako pijan (da naravnost po	domače	povemo ), da bi se bil pota in pa teme ustrašil	A
Jaz samo z Nemcem nemški govorim, z domačimi	domače.	« »Že prav.	A
neprijetne. Med tujimi barbari laže pozabljam	domače	hudičeve ljudi, katere moram sovražiti, dokler	A
In ti si prišla v mesto, da se kaj naučiš,	domače	navade moraš opustiti.« Toda komaj pet minut	A
doma in še bi morda ne bil nič zvedel, ampak	domače	ljudi bi bil v nepotreben strah pripravil,«	A
naše matere so nosili in nosili surovo prtenino	domače	preje in domačega kroja: temveč menimo le spremembo	A
Sedela sva tisto noč precej dolgo vkup in pila	domače	vino.Bil je zgovoren kakor malokdaj in, česar	A
so jo hvalili, kako lepo je posnela volno z	domače	ovce.Podlipnica jo je naprosila, da bi Ančka	A
je dobro zdelo, da je Marko iz Krnic, iz njih	domače	vasi doma: »Mi, mi!« Nekajkrat se je odtrgal	A
zagledal pod sabo gorenjski kot, domačo vas in	domače	polje.Vselej, kadar se je vračal z dolgih voženj	A
spustil Marku jarce iz staje. Vozarji so imeli	domače	gore za hrbtom in se niso več ozirali.Podlipnik	A
videl Podlipnika, kako z bičem kaže nazaj v	domače	gore.Kar grozno je bilo videti velikanski dim	A
bi bil človek žalosten, če ga ženó iz ljube	domače	dežele na tuje, v boj za tujo reč! Kakih tri	A
nanj prišla. France je bil medtem popustil	domače	može in pridružil se Hrvatoma, ki sta v temnem	A
Ko se je zbrihtala, ležala je na trati zunaj	domače	vasi, zraven nje pak je klečala kokošarica Obrščakova	A
pleše, in še dokaj ubrani glasovi borjanske	domače	godbe so se čuli že od tam sem v zadnjo gostilniško	A
mož v trgu vendar pristuje, da se udeleži take	domače	veselice,« pravi Hrast malo porogljivo. »Ah	A
nekako gorko mu je postajalo in, ko je dospel do	domače	hiše, obrisal si je s čela pot. »Pomladansko	A
prigovarjala, naj stori to ali ono, naj pije kako	domače	zdravilo, zapodil jo je kar zgrda. »Z očetom	A
danes na Kremen, dokaj visok hrib na vzhodu	domače	doline, čigar vrhunec diči majhna podružnična	A
kako zna tudi tedaj, kadar ne gledajo nanj samo	domače	oči. Ampak slavnost farne stoletnice	A
postal in nikakor ni bil one nature, ki se po	domače	med posojevalci ali naposodo-jemalci v vojaškem	A
dopadlo, da se je Pavel proti Franci tako po	domače	obnašal. Ko je prišel Jaroslav po večerji v	A
Pa kako so to izvrševali? Prav po	domače!	‒ »Rihtar« dobi ukaz, koliko novincev treba postaviti	A
pritečeta dekli iz gornje sobe in kličeta vse	domače	skupaj: »Teta, stara teta Urša umira!« In tako	A
pa to so druge Znojile nego naše, nego tvoje	domače!	Kaj meniš, da so ene same Znojile na svetu?	A
bi ljudje, čemu je cesta ostala še državna.	Domače	industrije ali razširjenih obrtov, ki bi potrebovali	A
in laščini za silo, po očetovi smrti prevzel	domače	posestvo, oženil se in po svoji pridnosti in	A
točil Brnot ‒ . / . / stran 20 . / tako se je po	domače	reklo gospodarju ‒ dobro štajersko vino.Stalne	A
ki je pripravljala v eni gorenjih sob obširne	domače	hiše mizo k slovesnemu obedu. Ker se je bil	A
bila tudi prisedla k mizi, pa sta razpravljali	domače	dogodke; tudi o tujem gospodu, ki je tu umrl	A
Samorad se spusti nazaj na cesto. Brezupno kliče	domače	ljudi po imenu na vse grlo in vpije proti gradiču	A
usmrtil gospoda Pavliča in da gre sedaj na svoje	domače	služabnike, pit človeško kri. Zdajci se vežna	A
penzijo. Tedaj sem se za vse žive dni poslovil od	domače	vasi, od priljubljenih lav in pašnikov.Pri sorodnem	A
odpotovati v inozemstvo, le da prej nekoliko uredi	domače	svoje stvari, kolikor je treba zaradi materine	A
bilo treba.« Samorad čuti pod seboj tla ljube	domače	zemlje, radosten, kakršen danes ni bil ne v	A
se bo čez nekaj dni v domovino, da ondi uredi	domače	stvari in proda vse imetje. Potlej hoče očeta	A
vsa francoska vina. Ko se tako vtapljata v	domače	vinstvo in v pogovor o domačih spominih, stopijo	A
Cesarvara nad Klanjcem in da ondi motri znane	domače	kraje, ki se niso spremenili.Ako si tega ne	A
potopom sledove svoje omike in spomine na ljube	domače	kraje.Poslednji Slovenci so bili prisiljeni	A
treba blaga ponujati kupčevalcu iz nasprotne	domače	stranke.Abrahamov sin je pri tem tudi dobro	A
more prisnubiti! »Kaznujmo tega zločinca po	domače	v strah in zgled vsem inozemskim kruhoborcem	A
razni Mencingerji, ki kljub nedomačemu imenu	domače	govore in računajo, neka teri (nomen non est	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani