Prenehal je moliti in duh mu je takoj prekipel pri zavesti, da so krivega preroka iz Wittenberga učenci zašli še celo v te kraje. Neznosno sovraštvo mu je napolnilo čisto dušo in med šumenjem domačih gozdov in domače reke se je spominjal človeka, ki ga je ljubil nekdaj, človeka, ki pa ga je zdaj sovražil bolj od peklenskega satana. In ta človek mu je bil rodni brat, a odpadnik sveti veri, kateri je bil Carolus Kosem vsako kapljo krvi darovati voljan.