nova beseda iz Slovenije
se in žena in vodnik sta bliže, ali bolj po | domače, | k meni prisedla; saj sem zaslužil vse zaupanje | A |
učenost; samo prosila sta, naj govorim bolj po | domače | in naj opuščam stvari, s katerimi si glavo beliti | A |
voljo pogospoditi se. Dobrih enajst let proste | domače | in prisiljene šolske vzgoje so privoščili Melkijadu | A |
njemu pomikalo neznano, ne . / . / stran 85 . / | domače | vozilo: gorostasna serasta kobila, ki je tolika | A |
s strmo stoječim, nezavihanim ovratnikom od | domače | sive raševine.Iz takega blaga so tudi ozke, | A |
Kmet se izgovarja, da so mu te nepotrebne reči | domače | ženske skrivaj in za njegovim hrbtom potaknile | A |
Takisto nam je upoštevati, da so vsem staroselcem | domače | šege podedovane rod za rodom ter spomini na | A |
tajč pohrusten*. Ta profesor z menoj govori po | domače | in z Melkijadom po gosposko, kar se lepše sliši | A |
Tedaj smo ognjevito govorili in orile so se | domače | pesmi.To so strmeli dobrodušni, filistejski | A |
veliko pridelalo, in vse to, kar je preostalo čez | domače | potrebščine, čez graščinske kazni, ki so se | A |
beneških vojnih čet in sploh nobenih vojakov; a vse | domače | življenje se je snovalo redno in enakomerno | A |
bohinjskega Herodota in pripovedoval dogodivščine | domače | deželice.To bi se spodobilo ravno zdaj, ko hodimo | A |
čudodelavnica, ako popravi vse napake in pomanjkljivosti | domače | vzgoje. Noben učitelj ni vsegaveden in vsegamogočen | A |
razvijajo, in takisto ne ve popravljati napake | domače | vzgoje, katere se mu često nalašč prikrivajo | A |
vse slabo in potratno; vaš starodavni kmet je | domače | platno in sukno, maslo in sir izdeloval rod | A |
Triglav, da v njegovih skalnih gubah shranim | domače | sanje in počitniške spomine; in kadar se iz | A |
spremembe ‒ še nikoli se niso počutili v hiši tako | domače. | Drugo leto je že teklo po gospodarjevi smrti | A |
Turkom in Ogrom ter se je mnogokrat vojskoval za | domače | koroške viteze.Pa tudi v gospodarstvu je bil | A |
kristjanov je našlo hladni grob v penečih valovih | domače | reke.Le majhno število ujetnikov se je rešilo | A |
Kakor ti umira najlepša cvetica, če jo iz | domače | zemlje izruješ in presadiš v tujo, še tako rodovitno | A |
LUPO HOJE 76 GOBICE BREZTELESNE 78 OHLAPEN HIP | DOMAČE | SREČE 80 DVA 82 POTOVANJE NA DUNAJ 84 VID | A |
dotikam. . / . / stran 80 . / OHLAPEN HIP | DOMAČE | SREČE V hipu me je minilo ‒ milost doma stesanih | A |
se jim vlekle čutne niti iz oči. Jokali so | domače | solze, majcene steklene jarce, ki so verjeli | A |
sintetiziraš dušo tudi z zrakom. Ti nisi mandatar za | domače | smreke, za narojena poenotenja. Ti nisi žrec | A |
veseljem je gledal, kako se ptiči čutijo čisto | domače; | trdil je celo, kar ni nemogoče, da je mnogokateri | A |
tujem in zane . / . / stran 117 . / marjamo | domače. | Pravzaprav poznam samo Prešerna; to je pesnik | A |
spravi iz mene, kar hoče. Natanko ve vse moje | domače | razmere; tudi tebe že zna po imenu in postavi | A |
izgine kakor v sanjah izpred oči. In pela sva | domače | pesmi, ki ti z besedo in melodijo tako mehko | A |
tudi imenitni Hrvat Marko. Lenčka je tolažila | domače | fante: »Če vzamem vas katerega, bo prišel Volkodlak | A |
lepim, razločnim glasom in pripovedovala prav po | domače | vesele in žalostne prigodbe, katere čakajo njo | A |
in jo prosi, da bi govorila za zdaj z njim po | domače. | »Ker sem tak gospod, ni dvojbe, da znam tudi | A |
dolgo vrsto sodov in sodcev, polnih najslajše | domače | in tuje starine in novine. Mnoštvo jedi in pijače | A |
tako pogostoma iz njihovih ust, tudi pojo po | domače | mnogo več in bolj umetno in ubrano, nego se | A |
Ivan se bavi mnogo s politiko. | Domače | časnike (tujih ne mara) prebira od prve do zadnje | A |
vprašal Jožeta, če je Primčeva rada govorila po | domače. | Dejal je: »Prav rada, morda rajši nego nemški | A |
pisma, med sabo pa se je pomenkovala zmerom po | domače. | Ljubljanski trgovci niso nikoli tako okuženi | A |
hiši. Hči Julka je torej prav rada govorila po | domače | z vsakim človekom in ne le s kuharico, kakor | A |
Aleksandra in tudi v Maričko. Ta je bila oblečena po | domače, | ali tako bogato in bahato kakor gotovo še nikoli | A |
vinjeni fantje gospoda ali kakega tujega, ne po | domače | oblečenega tujca, jih prime včasih tako divji | A |
Z enim njih začnem v sedmi šoli govoriti po | domače: | mož obledi, zaškriplje z zobmi in me zavrne | A |
dobila zasluženega denarja. Sovražile so jo | domače | hčere in dekle, ker jim ni hotela pomagati krasti | A |
in gozde, se mi je naenkrat videlo vse tako | domače, | lepo in prilično, da si nisem mogla želeti ne | A |
zidanici v gori ti bom nazdravljal s polno kupico | domače | starine, ko bomo obhajali veselo trgatev.’In | A |
E tako slovo je prazno, jaz bom naredila po | domače, | po gorenjsko.’In všk! skoči baba novomašniku | A |
razvila in razcvetela. Z Markom sta občevala po | domače, | prijazno ali modro.Strastna ljubezen ni vzburjala | A |
ena prinese orehov, ena mestne štruce, ena | domače | potice, ena kračo ali skledo blincev ali sveže | A |
goldinarjev in majhen vinograd, v katerem je rasla za | domače | potrebe lipina.Deklica s tolikim imetkom dobi | A |
hišo brez travnikov ne bi šla po nobeni ceni. | Domače | krme bo toliko, da bova redila lahko dve kravi | A |
pred cerkvijo in se zopet sprijaznili. Ali | domače | hiše ni hotela Marička več zapustiti. Okoli | A |
Bovčani od hiše do hiše koš. Plezal je z njim čez | domače | in nemške planine, nazadnje si je priplezal | A |
čitalnice, nikjer in nikoli ne v kazine; za | domače | potrebe je imel vselej odprto mošnjo; za Jugoslavensko | A |
lenoba, tista prekleta nemarnost za vse, kar je | domače, | za rojstni kraj, za kamen, pri katerem smo prejeli | A |
namotalo, da je bilo groza. Vino smo pili sicer | domače, | vendar ne porečem preveč, ako velim, da sem | A |
svojo prodano hišico, na mokronoško cerkev in | domače | hribce in dolinice in sva letela z vozom naprej | A |
največjih praznikih. Hranili smo se tedaj prav po | domače, | ali itak bolje nego na gruntu.Vina bi si bila | A |
ležalo pred nama tri tisoč, sva se spomnila | domače | hiše in dejala: ‚Zdaj bi jo lahko nazaj kupila | A |
šoli, navadil se je, ne vem kje in kako, po | domače | brati in pisati, drugega pa nič, niti ni potreboval | A |
privabil v svojo mošnjo šele, ko je preskočil prag | domače | ubožnosti in zašel v Trst in tuje kraje. Ljudje | A |
pobijali njegovo trjenje in zabavljanje na | domače | razvade in napake, se včasi hudo razjezili, | A |
dolgčas, ker sem se mogel pomenkovati prav po | domače | s prijazno hišno rodovino, sosebno pa z Zamostarjevo | A |
premeteno prodajalko. Lila je obiskovala razen | domače | tudi mestno šolo, naučila se je dobro po nemško | A |
Bile so ji znane ne le javnosti in skrivnosti | domače | okolice, vedela je tudi za mnoge daljne rodbine | A |
Peharc tudi v šoli z nami prav rad govoril po | domače | in vsak teden nam je eno uro razlagal krščanski | A |
nikoli rad pokazal. V šoli ni zinil nikoli nobene | domače | besede in nikdar ni porabil prilike, da bi bil | A |
ljudskih, tujih) navad in besed, svoje deželske (= | domače) | pa opuščajo. To ni bilo všeč niti njegovi sestri | A |
poslušal, kadar mu je čitala žena ljubke, tako po | domače | zložene spise vladike Slomška. Vedno me je mikalo | A |
domoljub tudi slovensko govoril, je rabil svoje | domače | narečje, ki je bilo polno germanizmov in lokalizmov | A |
Slovenski je znal tako slabo, da se ni mogel po | domače | z nami pogovarjati.S součenci se torej ni mogel | A |
pisal v verzih, »literarischer Schund«, ali po | domače | smeti in pleve. Nekoliko boljši so bili moji | A |
učiteljih pa sem videl tudi povsod najboljše | domače | politične in leposlovne liste in vse dobre nove | A |
izmišljotine in sumničenja. Bachov sistem je druge | domače | uradnike silno pokvaril, dasi je trajal le nekaj | A |
klobase, ampak tudi najžlahtnejšega vina iz | domače | kleti.Mati je bila vanjo tako zatelebana, da | A |
Pravi, da se mu zdi pri njem vse še bolj po | domače | nego tukaj v rojstnem kraju.Francelj pomaga | A |
prasci zdravi. Kdor se boji tatov, naj pazi na | domače | pse.Če mirujejo, naj gre brez skrbi spat, kadar | A |
šibkih nogah slavjanska mitologija. Sorodnost | domače | živine in človeka dokazuje po narodni misli | A |
opisati, s kakim nasledkom so zaželele vina naše | domače | živali: pes, krava in konj. Čuvaj se je v krčmi | A |
kreda, se malokdaj preobjeda. ◆ Domačim pivcem | domače | vino, ljuškim pivcem ljuško vino ‒ pa se bo | A |
ulici in se ni ustavil prej, dokler ni dospel do | domače | hiše.Tiho je stala domača hiša pred njim in | A |
bataljona, kjer so se vsak večer glasile borbene in | domače | pesmi. Loški potok, kraj malih revnih njivic | A |
Zidanškovega bataljona skupaj s posadko belih v zvoniku | domače | cerkve na Gori. Gozdni delavci, posebno tisti | A |
kuhali dobre žgance. Jokl je podnevi obdeloval | domače | terence, Gregor pa je spal.S Krtom sva pa splezala | A |
prišli v Travno goro, so blizu Vogovke napadli | domače | belogardiste in Italijane, ki so vozili riž | A |
vidim, da boš sanjaril in da ne boš pisal po | domače, | « je vzkliknil Luka in zvrnil požirek. »Da, jaz | A |
prikupne, ni nihče pogledal. Spraševal sem | domače, | če imajo kaj knjig pri hiši.In če so jih imeli | A |
doma je bil iz Babne police v Loški dolini, po | domače | pa so mu rekli Tastarih Ludve.Bil je sicer hraber | A |
nisem imel, pripovedoval sem po spominu in po | domače, | brez tujk, ki jih naši Notranjci niso poznali | A |
melanholija. Do podrobnosti so se spominjali | domače | hiše in vasi; čeden in postaven fant, imel je | A |
silovitih eksplozij so se sesipale šipe na oknih; | domače | ženske so kar skakale po sobi. »Lezite na pod | A |
streljanju se je edina postojanka plave garde ali po | domače | rečeno edina postojanka slovenskih četnikov | A |
Sedela sta na skrinji. Okrog njiju je bilo polno | domače | robe.Stara sta obupano gledala, kako gori hiša | A |
sobo, kjer so ga objele močne in tople roke | domače | Tilke.Usedla sta se na posteljo in se poljubovala | A |
ker verjameš samo puški. Zavedaj se, da za | domače | ljudi le poštena beseda nekaj velja.V današnjih | A |
pa, če bi krenila v Otrobovec. Tam bova našla | domače | terence in Cindričevo četo.Boš videl, da bova | A |
.. stran 95 . \/ Sam je, okrog njega pa je | domače | polje in tihi gozd.Jera ga tolaži. | A |
tiste, ki imajo šole. Za nas naj se piše po | domače, | da bomo razumeli. Tako so pa take besede v tistih | A |
ki imaš šest gimnazij, ti razloži tujke. Po | domače | jim povej.« Nato se je Lipnik, v svesti si svoje | A |
Takrat se je posvetilo. Pokazalo se mu je | domače | polje, posejano z zeleno pšenico.Omahnil je | A |
več gledal veselih borcev, ne užival lepote | domače | vasi, ki je pripeta ob hribček. Znanci bodo | A |
Kaj se hoče. Če pridemo v | domače | kraje, poskrbi, da bo brigada dobila čevljev | A |
je sama ponudila, da jim bo pisala pisma za | domače. | Vsako delo je opravila hitro in spretno. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |