Ko sem to govoril in izvrševal, kar sem rekel, je žena polglasno ihtela; babica je momljala, da se ji kaj takega še ni pripetilo, odkar »pobira otroke« med Staro goro in Lijakom, in tega je že štirideset let; mož pa je kakor ostrmel gledal v hrib. »Najbolje bo, da pokličete enega ali dva možaka na pomoč, pritrdite na gnojna nosila lubnico ali plevnico in na njej nesete ženo dol na cesto, jaz vam pa pošljem iz mesta do križišča voz, ki popelje porodnico v bolnico.« Ni bilo odgovora; žena je ihtela, babica mrmrala, mož strmel v daljo.