A plima svetlobe se počasi bliža skozi sitast oblak, skrlí po tleh pa so zmeraj bolj nabrekle kakor kockast papir pod debelo lečo. Vendar se dolgi pomol krči pred slepečim napadom, ki požira temo za sabo, dokler se luči ne utrnejo in je naenkrat tisti predmet ves tuj, tako bel, v umirajoči svetlobi lampijonov, ki jih megla počasi ovija v svoje lene spirale. Kakor kača je megla zaspano splezala po drogu in liže velike grozde, ki so svetla vimena prozornega mleka.